Jedro

Za pridobitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra se zahteva ustrezna ugotovitvena odločba, ki jo, če gre za status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

Tudi v prehodnih določbah 260-1 ni predvidena možnost pridobitve statusa grajenega javnega dobra brez ustrezne odločbe, tudi na grajeno javno dobro, ki se po zakonu šteje za javno dobro.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice proti sklepu Dn. št. z dne 27.2.2004, s katerim je isto sodišče zavrglo predlog predlagateljice na ukinitev statusa javnega dobra na nepremičnini parc. št. X pot v izmeri 36 mý, vpisani v Seznam I, javno dobro, k.o. Ragovo, in v odpis te parcele ter njen pripis k vl. št. Y k.o. Rogovo, kjer je že vknjižena lastninska pravica na predlagateljico. Odločitev je obrazložilo z utemeljitvijo, da je predlagateljica sodišču predložila le ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra po 23. čl. Zakona o graditvi objektov (Uradni list Republike Slovenije 110/2002; ZGO-1) in ni predložila ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v skladu z 211. čl. in 212. čl. ZGO-1. Ker v zemljiški knjigi pri parc.

št. X k.o. Ragovo ni bila vpisana zaznamba statusa javnega dobra, ni mogoča, na podlagi ugotovitvene odločbe predlagateljice, ukinitev statusa javnega dobra.

Proti sklepu se je pritožila predlagateljica smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in omogoči vpis v zemljiško knjigo tako, kot je bilo predlagano s predlogom 22.12.2003. Graja, da obstaja nasprotje med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je parc.

št. X k.o. Ragovo vpisana v Seznam I kot pot (v naravi del javne poti) in sicer kot javno dobro in ugotovitvijo, da ni bila vpisana zaznamba statusa javnega dobra ter da se lahko status grajenega javnega dobra pridobi le z izpolnitvijo dveh pogojev (na podlagi zakona in na podlagi izdanega akta pristojnega organa). Gre za izključujoče trditve. Ker je v skladu s takrat veljavno zakonodajo bil ugotovljen status omenjenega zemljišča kot grajeno javno dobro, bi bilo brezpredmetno na novo ugotavljati že znano dejstvo, razvidno iz zemljške knjige. Po določbah 211. čl. in 212. čl. ZGO-1 se z dnem uveljavitve zakona šteje, da je grajeno javno dobro urejeno tudi v Zakonu o javnih cestah (Ul. list RS 29/97 in 18/2002), ki določa, kdaj pridobi določeno zemljišče status grajenega javnega dobra po samem zakonu. Občinske ceste so že po samem zakonu grajeno javno dobro. Za odvzem statusa pa je potrebna ugotovitvena odločba. Sodišče prve sopnje je zato dejansko stanje napačno ugotovilo, napačno je citiralo ZJC (211. člen in 212. člen), ker gre za člene ZGO-1. Opozarja, da se na podlagi 3. odst. 111. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list Republike Slovenije št. 58/2003; ZZK-1) zaznamba javnega dobra izbriše samo na podlagi odločbe pristojnega organa, ki jo je predlagateljica predložila.

Pritožba ni utemeljena.

V času vložitve predloga za ukinitev statusa javnega dobra na nepremičnini parc. št. X, vpisani v Seznam I, k.o. Ragovo, z dne

22.12.2003, je pridobitev in ukinitev statusa javnega dobra, urejal ZGO-1 (velja do 1.1.2003). Za pridobitev (21. čl. ZGO-1) in ukinitev (23. čl. ZGO-1) statusa grajenega javnega dobra (v obravnavanem primeru gre za tak primer) se zahteva ustrezna ugotovitvena odločba, ki jo, če gre za status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče podeliti in odvzeti status grajenega javnega dobra le s konstitutivnim aktom o pridobitvi in ukinitvi. Tudi v prehodnih določbah ZGO-1 (211. čl. do 214. čl.), ki urejajo uskladitev predpisov o grajenem javnem dobrem (sodišče prve stopnje napačno navede, da gre za ZJC, čeprav vsebinsko upošteva določbe ZGO-1), ni predvidena možnost pridobitve statusa grajenega javnega dobra brez ustrezne odločbe tudi za grajeno javno dobro, ki se po zakonu (ZJC - 2. točka 211. čl. ZGO-1) šteje za javno dobro (212. čl. ZGO-1). Ne glede na to, da je bila sporna parcela vpisana v zemljiški knjigi kot javno dobro (Seznam I), kot ugotavlja sodišče prve stopnje, bi v skladu z določbo 2. odst. 212. čl. ZGO-1, predlagateljica morala izdati ugotovitveno odločbo. Nobenega nasprotja zato ni med ugotovitvijo, da je sporna parcela vpisana v zemljiški knjigi kot javno dobro in zahtevo sodišča prve stopnje, da predlagateljica predloži ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra. Pritožnica ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da po njegovem pozivu (sklep 30.1.2004) in kljub opozorilu na posledice nespoštovanja zahteve sodišča (146. čl. ZZK-1), ni predložila zahtevane ugotovitvene odločbe. Nasprotno, vztraja pri (napačnem) stališču, da tega ni bila dolžna. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je posledično (3. odst. 146. čl. ZZK-1) njen predlog zavrglo, je zato pravilna. Pritožnica ima sicer prav, da se zaznamba javnega dobra izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra (predlagateljica jo je predložila), vendar pa le, če je vpisana zaznamba javnega dobra, ki v obravnavanem primeru ni bila vpisana.

Podlaga za zaznambo javnega dobra je ugotovitvena odločba pristojnega organa.

Ker smiselno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 250. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s

120. čl. ZZK-1 in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. čl. ZKK-1).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.