Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ ni upošteval pravil postopka v odločbi o imenovanju v naziv, če se v njeni obrazložitvi sklicuje le na "predlog" ravnatelja o zavrnitvi zahteve stranke, ne da bi v njej konkretno navedel, katerih vsebin dela oz. meril, opredeljenih v pravilniku, stranka ne izpolnjuje oz. ne izpolnjuje v taki meri, da bi izpolnjevala pogoje za pridobitev zahtevanega naziva. "Predlog" ravnatelja kot vprašanje postopka, opredeljen le v podzakonskem aktu (pravilniku) brez podlage v zakonu, upravni organ v postopku upošteva lahko le kot "mnenje", ki za organ ni obvezujoče, ne pa kot "predlog", ki je po pravilih postopka za organ obvezujoč.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije z dne 28.3.1994.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika za napredovanje v naziv svetovalec, ker je po predlogu ravnatelja za zavrnitev zahteve v napredovanje v naziv svetovalec v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovila, da tožnik v času vložitve zahteve ne izpolnjuje enega izmed pogojev za napredovanje v naziv po 2. členu, v zvezi z 11. členom pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (v nadaljevanju: pravilnik). Po navedenem pravilniku se uspešnost pri delu ugotavlja na podlagi dela z učenci oziroma drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja, sodelovanja s starši ter sodelovanja in timskega dela z drugimi pedagoškimi in strokovnimi delavci. Iz predloga ravnateljice za zavrnitev zahteve izhaja, da tožnik ni uspešen po zahtevanih merilih, oziroma ni uspešen v meri, ki bi ustrezala nazivu svetovalec. Ker tožnik ne izpolnjuje pogoja uspešnosti pri delu, je tožena stranka zavrnila zahtevo za napredovanje v naziv svetovalec.
Tožnik izpodbija navedeno odločbo v upravnem sporu, ker naj bi bila ta pristranska, neutemeljena, nestrokovna in neargumentirana. Tožena stranka je zgolj povzela subjektivno mnenje ravnateljice, ne da bi v postopku upoštevala 115 strani dokaznega gradiva, ki govori o njegovi nadpovprečni uspešnosti. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbo iz razlogov, ki jih je navedla že v izpodbijani odločbi, dodaja pa še, da je pri presoji dokazov v postopku upoštevala tako predlog ravnateljice, kot tudi vse dokazne listine, ki jih je k zahtevi predložil tožnik. Vendar je ugotovila, da le-te dokazujejo tožnikovo uspešnost pri opravljanju drugih strokovnih del, kot jih opredeljuje pravilnik, ne pa tožnikove uspešnosti pri opravljanju neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela po merilih, navedenih v 11. členu pravilnika. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnika za napredovanje v naziv svetovalec z obrazložitvijo, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed pogojev za napredovanje v naziv po 2. členu v zvezi 11. členom pravilnika, saj je ravnateljica predložila predlog za zavrnitev navedene zahteve, ker tožnik naj ne bi bil uspešen po zahtevanih merilih oziroma ni uspešen v meri, ki bi ustrezala nazivu svetovalec. Po 2. odstavku 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora obrazložitev odločbe obvezno vsebovati kratko razložitev zahtevka stranke, ugotovljeno dejansko stanje, razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke ter pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali v izreku navedeno odločitev. Izpodbijana odločba v obrazložitvi le pavšalno navaja, da tožnik ni uspešen po zahtevanih merilih (11. člen pravilnika) oziroma ni uspešen v meri, ki bi ustrezala nazivu svetovalec, ne da bi konkretno navedla, katerih vsebin dela oziroma meril po že navedeni določbi pravilnika tožnik ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje v taki meri, da bi izpolnjeval pogoje za pridobitev naziva svetovalec. Iz odločbe tudi ni razvidno na podlagi katerih dokazov je tožena stranka prišla do sklepa o dejanskem stanju oziroma ni razvidno, ali je tožena stranka v postopku presojala tudi dokazne listine, ki naj bi jih tožnik priložil k zahtevi. V odgovoru na tožbo tožena stranka sicer navaja dokazno oceno listin, ki jih je tožnik priložil zahtevi, vendar sodišče pripominja, da s tem tožena stranka navedenih pomanjkljivosti v izpodbijani odločbi ni odpravila. Obrazložitev mora biti v sami odločbi, saj je le na tak način omogočena kontrola, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil pravilno uporabljen materialni zakon.
Ker je torej izpodbijana odločba formalno bistveno pomanjkljiva, sodišče ne more rešiti upravnega spora. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala presoditi vse dokazne listine, zbrane v spisih, tako tiste, ki jih je predložil tožnik, kot tudi predlog ravnateljice, za katerega pa sodišče meni, da ga stranka v postopku upošteva lahko le kot "mnenje". Gledano z vidika postopka je namreč "predlog" za upravni organ, ki postopek vodi, zavezujoč, kar pomeni, da ta že po svoji naravi sodi med vprašanja postopka, ki vplivajo na pravice in pravne interese strank in morajo biti zato urejena z zakonom. V tem primeru pa niti zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I)) niti zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92, 42/93), ki sta pravni podlagi za navedeni pravilnik, tega vprašanja ne urejata. Ker so po 120. členu ustave upravni organi pri svojem delu vezani na okvir, ki ga določata ustava in zakon, se po mnenju sodišča "predlog" ravnatelja, ki je urejen s pravilnikom, torej podzakonskim aktom, ne da bi bila zanj podlaga tudi v zakonu, v postopku upošteva lahko le kot "mnenje" ravnatelja, ki za upravni organ ni obvezujoče. Ker torej v postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora, zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).