Jedro

Pravica do uporabe je sicer premoženjska pravica, katere vsebina se nanaša na uporabo tuje stvari, zato slednje v primeru, če je stvar dejansko nezmožna za uporabo, ni mogoče denarno ovrednotiti. Prikrajšanje se namreč mora kazati v zmanjšanju premoženja, ki ga je moč denarno ovrednotiti. Tako v obravnavani zadevi, glede na to, da je bil stroj tako poškodovan, da ni bil zmožen za uporabo, ni nastalo prikrajšanje na strani tožnika, ki mora biti kot eden od elementov podano v primeru neupravičene obogatitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih IV. in V. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenima sodbo in sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka (I. točka izreka), naložilo toženi stranki, da izroči tožeči stranki v posest delovni stroj mini bager Komatsu PC75UU-2 (II. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na opustitev vseh nadaljnjih poseganj v premičnino (III. točka izreka) in v delu, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki uporabnino v višini 14.605,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2022 do plačila (IV. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (V. točka izreka).

2. V pravočasni pritožbi zoper VI. in V. točko izreka sodbe tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) navaja, da je predložila listine, iz katerih izhaja cena dnevnega najema bagra, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da ni zmogla dokaznega bremene glede višine uporabnine nepravilen. Povzema vsebino spletnih strani Omisli.si in MojMojster glede tam navedene cene najema. Tožnik je pri postavitvi tožbenega zahtevka upošteval povprečno ceno 115 EUR na dan za 125 dni. Sodišče prve stopnje je uporabilo prestrog standard, ko ni sprejelo navedenih listin kot ustreznih in kot ustrezen dokaz opredelilo pritegnitev izvedenca. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) ni ustrezno nasprotovala tožnikovim navedbam o višini uporabnine, saj je navajala ceno izkopa zemljine in ne uporabnine. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo, da je toženec priznal, da cena dnevnega najema znaša 90 EUR.

Nadalje tožnik v pritožbi izpostavlja, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh njegovih navedb glede uporabnine, pri čemer je sodba toliko pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti, saj ne dosega standarda obrazloženosti, kot je ta uveljavljen v ustavnosodni praksi, ki jo povzema.

Tožnik predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku glede uporabnine ugodi in naloži povrnitev pravdnih stroškov, podrejeno pa v tem delu predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP (drugi odstavek 350. člena ZPP), prav tako tudi ne v pritožbi izrecno uveljavljanih bistvenih kršitev iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodba sodišča prve stopnje ima dovolj jasnih in izčrpnih razlogov glede zavrnitve zahtevka za plačilo uporabnine, da dosega standard obrazloženosti in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je navedlo pravno podlago in navedlo razloge glede dokazne ocene listin, ki jih predložil tožnik, kot tudi povzelo tožnikove in toženčeve navedbe v zvezi z uporabnino. Prav tako je zaključilo, da nima strokovnega znanja, ki bi ga potrebovalo za ugotovitev odločilnih dejstev v tej zvezi, izvedenec pa ni bil predlagan niti potem, ko ga je sodišče prve stopnje na prvem naroku na dolžnost izpolnitve dokaznega bremena opozorilo (16. do 19. točka obrazložitve). Nadalje tudi ni podana protispisnost, saj je sodišče prve stopnje ustrezno povzelo vsebino predloženih listin. Zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako nista podani.

7. Nadalje tožnik v pritožbi selektivno izpostavlja trditve toženca o nasprotovanju višini uporabnine, pri tem pa spregleda kontekst, v katerem so te trditve bile navedene. Toženec je že v odgovoru na tožbo navajal, da je bil stroj bager poškodovan in neuporaben, čemur tožnik ni oporekal. Trditev, da je višina uporabnine, ki jo je tožnik navajal, pretirana, je zato treba upoštevati kot nadaljnjo (dopolnilno) obrambo toženca, ki je sledila temeljnemu nasprotovanju kakšnikoli uporabnini. V ta dopolnilni krog trditev spada tudi navedba, da je za tako vrsto stroja kvečjemu lahko dnevni najem največ 90 EUR, če se ne oblikuje cena po merilu izkopa zemljine. Te navedbe so bile podane s ciljem, da se nasprotuje načinu opredelitve višine uporabnine s strani tožnika in posledično dokazni vrednosti listin (izpiskov spletnih strani), iz katerih izhajajo le okvirne cene najema v določenem razponu. Sodišče prve stopnje zato pravilno ni štelo, da gre za toženčevo priznanje določene višine uporabnine (drugi odstavek 214. člena ZPP), za kar si prizadeva tožnik v pritožbi, ampak za obrazloženo nasprotovanje plačilu uporabnine.

8. Tožnik z zgoraj navedenimi pritožbenimi procesnimi očitki pravzaprav graja vsebinski zaključek sodišča prve stopnje glede dokazne ocene listin, kar pomeni očitek nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično nepravilne uporabe materialnega prava.

9. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, tožnik s tožbenim zahtevkom zahteva plačilo uporabnine za 125 dni neupravičene uporabe spornega stroja. V skladu s pravno teorijo in sodno prakso v podobnih primerih,1 je za primere neupravičene obogatitve nastale z uporabo, treba uporabiti pravila 95. in 96. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Gre za predpis, ki je v razmerju do Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki vsebuje določbe o neupravičeni obogatitvi (190. in 198. člen) kasnejši in tudi specialnejši. Tako je treba uporabiti določbe SPZ, splošne določbe OZ pa le, če v SPZ posamezni položaji niso urejeni. V teh določbah ima poseben pomen dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost. Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno v drugem odstavku 95. člena določa, da dobroverni pridobitelj ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je pridobitelj imel stvar v dobroverni posesti. Do neupravičene pridobitve pride, če so kumulativno podani naslednji elementi: obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja.

10. Sodišče prve stopnje je zaključek o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine, sprejelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik sicer bil nedobroveren od trenutka, ko je dne 9. 11. 2021 delovni stroj odvzel tožniku na njegovem naslovu, saj je že takrat bil seznanjen s stanjem izvršilnega postopka, v katerem je prišlo do prenosa lastninske pravice, vendar pa za ugotovitev višine uporabnine ni predlagal sodnega izvedenca. Navedeno ni pravilno, saj za ugotavljanje višine uporabnine ni vedno potreben dokaz s sodnim izvedencem. Slednje se namreč lahko dokazuje tudi s podatki o oddaji enakih strojev za tržno najemnino, pri čemer mora v skladu s sodno prakso stranka praviloma predložiti podatke o oddaji več istovrstnih strojev.2

11. Tožnik je zatrjeval, da je upravičen do uporabnine 115 EUR na dan za stroj bager, ki je njegova last, za čas ko ga je protipravno odvzel toženec in neupravičeno uporabljal tujo stvar v svojo korist. Kot dokaz višine uporabnine je predložil izpiske iz spletnih strani Omisli.si in MojMojster, iz katerih izhajajo cene dnevnega najema za delovni stroj mini bager 5 t. Gre za okvirne cene v razponu, ki služijo informiranju potencialnih strank, ki bi želele najeti enak stroj kot je sporni, ter se takšne cene za dnevni najem istovrstnega stroja gibljejo na trgu (dokazi A7, A10, A12 in A13 spisa). Tožnik je torej za ugotovitev višine najemnine zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu (prvi odstavek 7. in 12. člen ZPP).3

12. Vendar pa je toženec že v odgovoru na tožbo navajal, da je bager zelo poškodovan in nezmožen za uporabo, pri čemer tožnik v nadaljevanju postopka teh trditev toženca ni prerekal. Te trditve toženca se zato v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP4 štejejo za priznane s strani tožnika.5 Glede na tako stanje, pa tožnik spornega stroja ni mogel uporabljati v svojo korist, saj je bil ta poškodovan in neuporaben. Pravica do uporabe je sicer premoženjska pravica, katere vsebina se nanaša na uporabo tuje stvari, zato slednje v primeru, če je stvar dejansko nezmožna za uporabo, ni mogoče denarno ovrednotiti. Prikrajšanje se namreč mora kazati v zmanjšanju premoženja, ki ga je moč denarno ovrednotiti.6 Tako v obravnavani zadevi, glede na to, da je bil stroj tako poškodovan, da ni bil zmožen za uporabo, ni nastalo prikrajšanje na strani tožnika, ki mora biti kot eden od elementov podano v primeru neupravičene obogatitve. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je tako pravilna, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov.

13. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tako odločbe VSRS II Ips 100/2013, VSL I Cp 3260/2013, I Cp 3464/2014, I Cp 2409/2016, I Cp 994/2017 in I Cp 1631/2017. 2 Tako tudi sklep VSL I Cp 1114/2020 z dne 3. 9. 2020. 3 Prvi odstavek 7. člena ZPP določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, 212. člen pa, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. 4 Drugi odstavek 214. člena ZPP določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. 5 Nenazadnje je sam tožnik zaslišan kot stranka izpovedal, da je bil bager potreben popravila, da so ležaji obtičali v vodni črpalki, da ni bilo zobatega jermena in je vodna črpalka odpovedala (str. 5 in 6 prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 19. 4. 2023). 6 Več o tem Ada Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem (Splošni del), 2. knjiga, 190-434 člen, GVZ Založba, Ljubljana 2003, komentar k 190. členu, stran 46.