Jedro

Sodišče je toženi stranki v pravdnem postopku naložilo, da mora stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije. Ker odločitev o stroških postopka, dosojenih v korist Republike Slovenije, predstavlja izvršilni naslov (četrti odstavek 46. člena ZBPP), višina stroškov, ki je bila tožeči stranki naložena v plačilo z izpodbijanimi sklepi, ni bila določena v skladu z 48. členom ZBPP. Tožeča stranka je tako upoštevaje prvi odstavek 48. člena ZBPP dolžna povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetnikoma in izvedencu gradbene in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklepi Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 499/2014 z dne 25. 1. 2018, št. Bpp 1317/2015 z dne 25. 1. 2018 in št. Bpp 1280/2016 z dne 25. 1. 2018 se odpravijo in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 285,59 EUR, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Bpp 499/2014 z dne 25. 1. 2018 je tožena stranka naložila tožeči stranki, da v korist Republike Slovenije plača znesek 905,73 EUR, izplačan iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči; s sklepom št. Bpp 1317/2015 z dne 25. 1. 2018 znesek 649,82 EUR; s sklepom št. Bpp 1280/2016 z dne 25. 1. 2018 pa znesek 412,80 EUR. V vseh treh primerih je bila tožeči stranki v postopku ugotovitve lastninskega deleža na nepremičnini in izstavitvi zemljiškoknjižne listine (opr. št. II P 421/2014) odobrena brezplačna pravna pomoč in sicer v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (Bpp 499/2014), v obsegu oprostitve plačila stroškov izvedenca gradbene stroke (Bpp 1317/2015) ter v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru pod opr. št. II P 421/2014 (Bpp 1280/2016). Tožena stranka je ugotovila, da je tožeča stranka v navedenem postopku uspela, saj je sodišče s sodbo II P 421/2014 odločilo, da znaša njen solastniški delež na skupnem premoženju, ki obsega nepremičnino parc. št. 204/8 k.o. ... in tovorno vozilo znamke Mercedes Benz, 1/5 celote. Vrednost deleža na nepremičnini, na kateri je tožeča stranka postala solastnica do 1/5 celote znaša 2.141,02 EUR. Glede na to, da tožeča stranka pred začetkom postopka ni bila zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, predstavlja solastniški delež pridobljeno premoženje. Posledično je v skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) dolžna povrniti stroške, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetnici A.A. na podlagi sklepa z dne 5. 2. 2016, izvedencu B.B. na podlagi sklepov z dne 1. 2. 2016 in 26. 10. 2016 in odvetnici C.C. na podlagi sklepa z dne 28. 10. 2016. 2. Tožeča stranka v tožbi zoper vse izpodbijane sklepe ugovarja stališču tožene stranke, da je v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela in tudi pridobila premoženje, ki predstavlja solastniški delež nepremičnine. Sklicuje se na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) o skupni lastnini in na sodno prakso v zvezi z originarno pridobitvijo lastninske pravice, po kateri tožeča stranka premoženja ni pridobila šele s pravnomočnostjo citirane sodbe v pravdnem postopku, ampak je premoženje imela že pred navedenim postopkom, glede na to, da sta z bivšim možem nepremičnino kupila v zakonski zvezi. Prav tako ne drži trditev tožene stranke, da je tožeča stranka pridobila premoženje v vrednosti 2.141,02 EUR glede na to, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipoteko in da je v pravdnem postopku IV P 380/2017 (zapisnik o glavni obravnavi z dne 30. 1. 2018) svoj solastniški delež na nepremičnini prenesla na bivšega moža, ta pa se je zavezal v celoti odplačati kredit upnici po hipoteki. Pri tem se sklicuje na določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP po kateri se upravičenca za brezplačno pravno pomoč ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijane sklepe odpravi in odloči, da tožeča stranka ni dolžna povrniti navedenih zneskov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Podredno predlaga, da se izpodbijani sklepi odpravijo in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvah razvidnih iz obrazložitve izpodbijanih sklepov in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Poudarja tudi, da hipoteka, ki bremeni nepremičnino, ne more izničiti dejansko pridobljenega premoženja, ki ga je tožeča stranka pridobila v postopku in da okoliščina, da je svoj solastniški delež prenesla na bivšega moža ne more izpodbiti dejstva, da je v postopku II P 421/2014 pridobila premoženje v višini 2.141,02 EUR.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je izpodbijane sklepe izdala na podlagi 48. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

6. Po podatkih spisa je Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi, za katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, s sodbo II P 421/2014 z dne 26. 9. 2016 odločilo, da solastniški delež tožeče stranke na skupnem premoženju, ki obsega nepremičnino št. 204/8 k.o. ... in tovorno vozilo znamke Mercedes Benz, znaša 1/5 celote. S sklepom z dne 28. 10. 2016 pa je odločilo še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti v proračun 517,93 EUR, tožeča stranka pa je dolžna povrniti toženi stranki 1.450,85 EUR pravdnih stroškov. S sodbo in sklepom I Cp 130/2017 z dne 19. 4. 2017 je Višje sodišče v Mariboru potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

7. Glede na navedeno se sodišče strinja s toženo stranko, da je tožeča stranka v postopku v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč uspela in da je tudi pridobila premoženje, ki ga predstavlja 1/5 od celotne nepremičnine. Ker pred začetkom postopka tožeča stranka ni bila zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, predstavlja s citirano sodbo ugotovljeni solastniški delež pridobljeno premoženje v smislu 48. člena ZBPP. Zato tožbene ugovore, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko in da je v zameno za solastniški delež nepremičnine bivši mož prevzel obveznost odplačila hipoteke v celoti, sodišče zavrača kot neutemeljene, saj na dejstvo, da je v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pomoč, uspela z zahtevkom premoženjske narave, ne morejo vplivati. Sicer pa sami vrednosti nepremičnine oziroma solastniškemu deležu tožeča stranka v tožbi ne ugovarja.

8. Utemeljen pa je tožbeni očitek glede višine stroškov, ki so bili tožeči stranki naloženi v plačilo z izpodbijanimi sklepi.

9. V skladu z drugim odstavkom 46. člena ZBPP mora pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka (v konkretnem primeru je bilo to pravdno sodišče) po uradni dolžnosti upoštevati stroške, ki jih je založila oziroma plačala Republika Slovenija za stroške sodnega postopka za upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Obseg navedenih stroškov ugotovi sodišče iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V skladu s tretjim odstavkom istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrniti stroškov postopka.

10. V obravnavanem primeru je pravdno sodišče toženi stranki v citiranem pravdnem postopku naložilo, da mora stroške, ki jih je založila Republika Slovenija v višini 517,93 EUR, plačati v korist proračuna Republike Slovenije. Ker odločitev o stroških postopka dosojenih v korist Republike Slovenije predstavlja izvršilni naslov (četrti odstavek 46. člena ZBPP), tako višina stroškov, ki je bila tožeči stranki naložena v plačilo z izpodbijanimi sklepi ni bila določena v skladu z 48. členom ZBPP. Tožeča stranka je tako upoštevaje prvi odstavek 48. člena ZBPP dolžna povrniti le razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetnikoma in izvedencu gradbene (1.968,35 EUR) in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (517,93 EUR), torej 1.450,42 EUR.

11. Na podlagi navedenega je sodišče presodilo, da je tožena stranka s tem, ko je tožeči stranki naložila vračilo vseh stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, napačno uporabila določbo 48. člena ZBPP. Zato je v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijane sklepe odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena vrnilo organu, ki je izpodbijane akte izdal, v ponoven postopek. Ker gre za stroške, ki so bili v okviru brezplačne pravne pomoči izplačani v zvezi s pravdnim postopkom II P 421/2014, bi bilo po presoji sodišča smiselno v ponovljenem postopku vračilo teh stroškov naložiti tožeči stranki (le) z eno odločbo.

12. Kadar sodišče tožbi ugodi, je tožeča stranka po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v priglašeni višini 285,59 EUR (360 točk po tar. št. 3071/1 OT v zvezi s členom 7/3 OT, 150 točk po tar. št. 39 OT in 22% DDV), ki ne presega pavšalnega zneska določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroški tožniku v upravnem sporu.