Jedro

Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdne stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 53811/2014 z dne 21. 5. 2014 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku tako, da je toženka dolžna plačati tožnikom glavnico v znesku 825,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 44,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V presežku (v tretjem odstavku za 20,00 EUR izvršilnih stroškov) ga je razveljavilo in zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna tožnikom povrniti stroške pravdnega postopka v višini 29,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter posledične nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi judikatov VSL I Cp 1809/2014 in VSL I Cp 252/2012 zaključilo, da se zakonske obveznosti vplačila v rezervni sklad ni mogoče razbremeniti. Sodišče je prezrlo, da navedena judikata ne pokrivata življenjskega primera in ugovora, ki ga uveljavlja toženka. Toženka je uveljavljala ugovor neupravičene obogatitve sredstev rezervnega sklada in neupravičene obogatitve ostalih etažnih lastnikov. Sredstva rezervnega sklada je mogoče skladno s Stvarnopravnim zakonikom (v nadaljevanju SPZ)(1) in Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju SZ-1)(2) porabiti le namensko – za kritje stroškov opravljanja rednih poslov, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega trajnega namena. Ti stroški se načeloma pokrivajo iz sredstev rezervnega sklada, vendar etažni lastniki kljub temu niso razbremenjeni obveznosti, da skladno s splošnimi pravili o kritju stroškov v etažni skupnosti (do)plačajo stroške, ki so potrebni za redno vzdrževanje stvari, kolikor teh stroškov ni mogoče (v celoti) pokriti iz sredstev rezervnega sklada (kot v konkretni zadevi glede pokrivanja stroškov fasade). Slednje pomeni, da sredstva rezervnega sklada niso edini način pokrivanja stroškov rednega vzdrževanja stvari, kar je sodišče prve stopnje prezrlo. V zadevi je nesporno, da je toženka od ostalih etažnih lastnikov odkupila skupne prostore – neizkoriščeno podstrešje, ki ga je skladno z določili prodajne pogodbe in izrecnim dovoljenjem ostalih etažnih lastnikov (prodajalcev) preuredila v poslovno stanovanjski prostor, ki je tudi katastrsko postal posamezni del stavbe v lasti toženke. Nesporno je, da je med to preureditvijo toženka rekonstruirala osrednji del strehe, na katero je tudi namestila novo kritino in izdelala fasado s toplotno izolacijo in zaključnim slojem na zgornjem delu fasade, zaradi česar pri naknadnem urejanju fasade na preostalem delu stavbe na navedenem delu fasada ni bila ponovno izvedena. Če bi morala toženka kljub navedenemu prispevku, ki ga je izvedla na podlagi določil prodajne pogodbe o nakupu podstrešja, za redno vzdrževanje stavbe prispevati dvakrat (z izdelavo fasade in vplačilom v rezervni sklad, iz katerega naj bi se skladno z načrtom vzdrževanja črpala sredstva za izdelavo fasade), bi prišlo do neupravičene obogatitve ostalih etažnih lastnikov, ki pri stroških izdelave fasade na zgornjem delu stavbe niso participirali, kar pa je sodišče prve stopnje prezrlo. Preuranjeno je sklepalo, da so ugovori toženke pravno nerelevantni, zaradi česar je ni zaslišalo in ugotovilo dejanskega stanja. Z opustitvijo njenega zaslišanja pa je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP)(3). Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožniki v pravočasnem odgovoru na pritožbo sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbo toženke zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi. Priglašajo stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Dejanske ugotovitve sodbe, ki jih toženka s pritožbo ne more več uspešno izpodbiti, so: - toženka je lastnica posameznega dela št. 000, ki v naravi predstavlja stanovanje in poslovno stanovanjski prostor (v skupni izmeri 166,40 m²) na podstrešju večstanovanjske stavbe na naslovu G.; - tožniki od toženke izterjujejo zapadle in neplačane zneske v rezervni sklad za čas od junija 2013 do vključno marca 2014; - toženka je prej neizkoriščeno podstrešje odkupila leta 1998 in ga na lastne stroške preuredila v stanovanjsko – poslovni prostor.

- glede na določeno višino (sicer s predpisano večino etažnih lastnikov izglasovanega povišanega) vplačila v rezervni sklad in velikost posameznega dela, katerega lastnica je toženka, znaša višina njenega mesečnega vplačila v rezervni sklad v vtoževanem obdobju 82,54 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno odločilo, da je zakonska obveznost vsakega etažnega lastnika vplačevati prispevke v rezervni sklad in da se toženka obveznosti ne more razbremeniti z ugovori, ki se nanašajo na adaptacijo in vzdrževanje lastnega prostora na dotlej neizkoriščenem podstrešju z lastnimi sredstvi, na neskrbno ravnanje upravnika v zvezi z vzdrževalnimi deli, na neuporabo skupnih delov stavbe(4) in na pravilnost obnove fasade iz sredstev rezervnega sklada.

8. Toženka v pritožbi vztraja pri (smiselnem) pobotu terjatve, ki ji je po njenem naziranju nastala z obnovitvijo dela fasade zgradbe, ki jo je izvedla sama v okviru adaptacije neizkoriščenega dela podstrešja v stanovanjsko enoto (posamezni del), zoper terjatev, ki jo imajo tožniki (ostali etažni lastniki zoper njo iz naslova njenih nevplačil prispevka v rezervni sklad). Zmotno je pritožbeno stališče, da so (ostali) etažni lastniki neupravičeno obogateni, ker niso prispevali pri stroških izdelave fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno stanovanjski prostor. Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova (dela) skupnih delov (dela fasade) upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad. Obstoja takega dogovora toženka ni niti zatrjevala niti dokazovala, ne izhaja pa niti iz prodajne pogodbe o nakupu podstrešja, na katero se pritožba (nekonkretizirano) sklicuje. Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka kot etažna lastnica dolžna poravnati zapadle in neplačane prispevke v rezervni sklad, je zato materialnopravno pravilna.

9. Pritožbeni očitki o neupravičeni obogatitvi so se izkazali za neutemeljene. Posledično ni ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in tudi ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve zaslišanja toženke.

10. Po navedenem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožniki z odgovorom na pritožbo niso bistveno prispevali k odločitvi o pritožbi, zato stroški zanj niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1): Uradni list RS št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 69/2003, s spremembami in dopolnitvami.

Op. št.. (3): Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (4): Sodišče druge stopnje dodaja, da SPZ v prvem odstavku 119. člena določa, da je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov, v četrtem odstavku istega člena pa določa, da je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu ter da se solastnini na skupnih delih ni mogoče odpovedati.