Jedro

Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti in trdi, da se je z upnikom dogovoril za odlog plačila, je treba njegov ugovor šteti za obrazloženega in utemeljenega.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi opr.št. VL 1 z dne 8.4.2010 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil ugovor (pravilno: pritožbo) in predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da je navedba o tem, da se dolžnik čudi, da je rok za plačilo že potekel, cinična in nedopustna. Prevozni storitvi sta bili opravljeni v juliju 2009 in dolžniku izdani dve fakturi, na katerih je bila označena valuta plačila 90 dni od opravljene storitve. Ker po poteku valute ni bilo denarja, je upnik začel telefonsko kontaktirati z gospodom M., ki se je izgovarjal na likvidnostne težave. Neresnične so navedbe o odlogu plačila do 1.7.2010, pripominja, da se v takšnih primerih sklene kakšen pisni dogovor. Dolžnik se le izogiba plačilu. Upnik prilaga dokaze za svoje navedbe.

Pritožba upnika ni utemeljena.

S sklepom o izvršbi, ki ga izda sodišče na podlagi verodostojne listine, naloži dolžniku plačilo določenega zneska. Zato, če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti in trdi, da se je z upnikom dogovoril za odlog plačila, je treba njegov ugovor šteti za obrazloženega in utemeljenega (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne presoja resničnosti v ugovoru zatrjevanih dejstev, ker je to stvar sledečega pravdnega postopka, v katerega se je na podlagi izpodbijanega sklepa prevesila predmetna zadeva, ampak zgolj na hipotetični ravni presoja, ali bi na podlagi trditev v ugovoru (po stanju stvari na dan njegove vložitve oziroma izdaje izpodbijanega sklepa), lahko prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazale za resnične. Odlog plačila je takšno dejstvo, za katero je dolžnik predlagal dokaz (zaslišanje A.M.), zato je sodišče prve stopnje moralo ugovoru ugoditi in izdati izpodbijani sklep. Tudi Ustavno sodišče RS je v zvezi z obravnavanim vprašanjem navedlo, da je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami, kot se je opredelilo v svojih odločbah št. Up-854/05-14 z dne 7.2.2007 in Up-343/09-16 z dne 5.10.2010. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.