Jedro

Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je vezana na zakoniti rok, pri čemer iz zakona ne izhaja, da bi bile okoliščine o tem, kdaj je bil uveden postopek za uporabo pravnega sredstva oziroma kdo in kdaj je podal predlog za uporabo pravnega sredstva, pravno pomembne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka, Ministrstvo za okolje in prostor, je s sklepom, številka 0612-83/2007-17 z dne 29. 9. 2009 odločilo, da se predlog A.A., za odpravo in razveljavitev odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje, številka 06122-2442/2006-1216 z dne 8. 3. 2007, po nadzorstveni pravici, zavrže (1. točka izreka), ter v 2. točki odločila, da stroškov postopka ni bilo. Odločitev temelji na ugotovitvi, da na podlagi določbe prvega odstavka 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP – UPB2, 105/2006 – ZUS in 126/07 – ZUP-E – v nadaljevanju ZUP), lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo in razveljavitev. Odločbo lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja. Skladno z 276. členom ZUP lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje, če ga ni, pa organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvena dela organa, ki jo je izda. Po določbi prvega odstavka 277. člena ZUP se lahko odločba odpravi po 1. in 2. točki 274. člena navedenega zakona v 5. letih. Odločba po 3. in 4. točki 274. člena in drugem odstavku istega člena navedenega zakona pa v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. V konkretnem primeru je drugostopni organ z odločbo, številka 0612-83/2007-6 z dne 11. 1. 2008, predlog A.A., da odpravi in razveljavi odločbo gradbene inšpektorice z dne 8. 3. 2007, po nadzorstveni pravici zavrnil. S sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 26/2008-10 z dne 8. 9. 2009 je bila ta odločba odpravljena ter zadeva vrnjena drugostopnega organu v ponovni postopek.

Na podlagi določbe prvega odstavka 277. člena ZUP, v povezavi s 3. in 4. točko 274. člena ZUP, je tožena stranka ugotovila, da je izdaja odločbe po nadzorstveni pravici vezana na zakoniti rok in sicer rok enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. V konkretnem primeru je bila odločba, številka 06122-2442/2006-1216 z dne 8. 3. 2007, inšpekcijskemu zavezancu vročena 9. 3. 2007, kar pomeni, da je enoletni zakonski rok, v katerem bi upravni organ druge stopnje še lahko izdal odločbo o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici potekel, zaradi česar je bilo potrebno predlog stranke z dne 27. 12. 2007 zavreči. Tožnik v tožbi navaja, da je odločbo zoper katero je podal predlog za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici prejel 9. 3. 2007 in da je predlog po drugem odstavku 274. člena ZUP vložil 27. 12. 2007. V tem postopku je bilo prvič odločeno 11. 1. 2008, ko je bil predlog zavrnjen, Upravno sodišče RS pa je s sodbo opr. št. U 26/2008-10 z dne 8. 9. 2009 to odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev prvostopnemu upravnemu organu, kateremu je naložilo vsebinsko presojo zadeve. Po mnenju tožeče stranke je enoletni rok določen za vložitev predloga, kar izhaja tudi iz priložene odločbe Upravnega sodišča RS, U 2025/2002, saj bi bila sicer norma neučinkovita in bi bila pravica do njene uveljavitve odvisna od organa, na katerega je naslovljena. Glede na navedeno sodišču predlaga, da naj po vpogledu v predloženi upravni spis izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov navedenih v njeni obrazložitvi. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K 1. točki izreka: Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu-Uradni list RS, št.105/2006-v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi je sporna odločitev Ministrstva za okolje in prostor, opr. št. 0612-83/2007-17 z dne 29. 9. 2009, ki je zavrglo predlog tožnika v tem upravnem sporu, za odpravo odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje, številka 06122-2442/2006-1216 z dne 8. 3. 2007. Sodišče je po vpogledu v podatke predloženega upravnega spisa ugotovilo, da je tožnik 27. 12. 2007 predlagal odpravo prej navedene odločbe, zaradi očitne kršitve materialnega predpisa, torej je predlagal odpravo odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP. Upoštevaje navedeni razlog je sodišče pri odločitvi upoštevalo določbo 277. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa rok za izdajo odločbe o odpravi. Navedena odločba v primeru razloga iz drugega odstavka 274. člena ZUP določa, da se odločba o odpravi iz navedenega razloga lahko izda v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Gre torej za rok na katerega je vezan pristojni organ za odločanje in ne rok za vložitev zahteve, kot to zmotno navaja tožnik v tožbi. Ob takšni zakonski določbi in dejanski podlagi na kateri temelji izpodbijana odločitev, in ki med strankama ni sporna (odločba številka 06122-2442/2006-1216 z dne 8. 3. 2007, je bila inšpekcijskemu zavezancu vročena 9. 3. 2007), sodišče ugotavlja, da iz predlaganega razloga odločbe o odpravi (v kolikor bi bila ugotovljena očitna kršitev materialnega predpisani) ne bi bilo dovoljeno izdati, torej je bilo potrebno predlog zavreči. Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je torej vezana na zakoniti rok, pri čemer iz zakona ne izhaja, da bi bile okoliščine o tem, kdaj je bil uveden postopek za uporabo pravnega sredstva oziroma, kdo in kdaj je podal predlog za uporabo pravnega sredstva, pravno pomembne. Prav tako na odločitev sodišča ne more vplivati podatek, da je v obravnavani zadevi Upravno sodišče RS, oddelek v Celju, s sodbo opr. št. U 26/2008-10 z dne 8. 9. 2009, odločbo Ministrstva za okolje in prostor, opr. št. 0612-83/2007-6 z dne 11. 1. 2008, s katero je bil zavrnjen tožnikov predlog za odpravo odločbe gradbene inšpektorice z dne 8. 3. 2007, odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Kot je že bilo pojasnjeno, je enoletni rok za izdajo zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, kar pomeni, da je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da se predlog zavrže, po zakonu utemeljena.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006-ZUS-1) zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.