Jedro

V delu, v katerem predlagatelj zahteva plačilo odškodnine in razporeditev na prvotno delovno mesto, bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči, saj bi moral predlagatelj odškodnino in razporeditev uv eljavljati s tožbenim zahtevkom v individualnem (ne kolektivnem) delovnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog tožnika, da se ugotovi, da je Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti …, št. …, z dne 30. 6. 2008 v neskladju z Zakonom o javnih uslužbencih in podzakonskim akti, zato se razveljavi. Zavrnilo je zahtevek, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti odškodnino v znesku 3.000,00 EUR, ki je povzročena z nezakonitimi dejanji vseh sodelujočih od leta 2004 do danes, v osmih dneh. Zavrnilo zahtevek, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelja s 1. 1. 2010 razporediti na prvotno delovno mesto v Oddelek za okolje in prostor v UE … (1. točka). Odločilo je, da je predlagatelj nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka v višini 417,00 EUR v roku osem dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (2. točka).

Predlagatelj vlaga laično pritožbo zoper sodbo v celoti in navaja, da s sodbo ni zadovoljen, da ga čudi, da je bila izdana sodba prej, kot je bilo odločeno o zahtevku št. X Pd 557/2010 (o sistemizaciji št. ... z datumom 1. 12. 2003). Navaja, da je bil na podlagi nezakonite sistemizacije razporejen nasilno, verjetno zato, da bi napravil red na delovnem mestu referenta za orožje. Ob tem je doživel grožnje nekega lovca, ki mu je celo grozil. Navaja, da ima tožena stranka več ponarejenih sistemizacij, zato predlaga, da sodišče počaka do odločitve Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki tečejo pod št. Kt 290/2010. Tožena stranka ima dve sistemizaciji, pri čemer pa ima prve tri sistemizacije sprejete po sprejemu Zakona o javnih uslužbencih. Prva sistemizacija je bila sprejeta leta 2003, druga leta 2008 in tretja 2009. Vse ostale sistemizacije so le neveljavni osnutki. Predlagatelj ni zavlačeval postopka po svoji krivdi. Predlagatelj navaja, da je opozarjal, da je pri sprejemu akta prisoten sum kaznivega dejanja, sodišče bi mu moralo dopuščati rok za predložitev verodostojnih listin, ne pa mu dati kratke roke z neresničnimi dopisi nasprotne stranke, ker predlagatelja ni zastopal odvetnik, bi lahko sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške. Z avtorjem Zakona o javnim uslužbencih se je pred vložitvijo predloga posvetoval, če ima upravna enota lahko dve ali več veljavnih prvih sistemizacij in ta mu je zagotovil, da ima lahko le eno veljavno prvo sistemizacijo. V postopku se ni strinjal, da je zadeva dovolj raziskana. Predlagatelj bi od predloga odstopil v primeru, ko bi mu bilo rečeno, da je sistemizacija 2008 razveljavljena z novo 2009, to bi lahko storil na naroku. Sodišče bi moralo ugotoviti sporna dejstva in razčistiti dvojnost prve sistemizacije. Sodišče bi moralo kot pričo zaslišati tudi vodjo kadrovske službe nasprotne udeleženke.

Predlagatelj je dopolnil svojo pritožbo z vlogo z dne 29. 8. 2010, ki jo je pritožbeno sodišče prejelo 31. 8. 2010 ter z vlogo z dne 20. 12. 2010, ki jo je pritožbeno sodišče prejelo 6. 1. 2011. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku ( Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o določilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je preizkusilo odločitev sodišča, ki je jasna in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo, pri čemer je izrek sodbe skladen z obrazložitvijo in so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, pomembnih za odločitev.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi sodbe ter glede na podane pritožbene razloge dodaja: Ugotoviti je, da je sodišče prve stopnje po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki jo je predložil predlagatelj in nasprotna udeleženka, ugotovilo, da predlagateljev predlog ni utemeljen. Predlagatelj v predmetni zadevi zahteva ugotovitev neskladnosti Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... (pravilno: št. ... z dne 30. 6. 2008) z Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 s sprem. - ZJU) in podzakonskimi akti, torej gre za kolektivni delovni spor iz 6. c člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1) - spor o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj je izpodbijal 22. člen akta. Predlagatelj po oceni pritožbenega sodišča izkazuje upravičenost skupinskega interesa iz 3. odstavka 47. člena ZDSS-1. Po določilih 40. člena ZJU določi sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalne skupnosti predstojnik, v drugih državnih organizacijah pa sistemizacijo določi predstojnik, če zakon ali splošni akt državnega organa ne določi drugače. Za sistemizacijo organa državne uprave je potrebno pridobiti tudi soglasje vlade (2. odstavek 41. člena ZJU). ZJU v 4. odstavku 26. člena določa, da mora predstojnik pred prejemom splošnega akta, ki vpliva na pravice oziroma obveznosti javnih uslužbencih, omogočiti reprezentativnemu sindikatu, da poda svoje mnenje. Iz izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je Sindikat ... Slovenije, Območna organizacija nasprotnega udeleženca dne 2. 7. 2008 podal pozitivno mnenje k aktu, (priloga B 2

) prav tako je nasprotna udeleženka dne 15. 7. 2008 (priloga B 3

) pridobila soglasje Vlade Republike Slovenije, akt je bil tudi objavljen tudi na elektronski deski nasprotne udeleženke, kar je primeren način seznanitve zaposlenih s splošnimi akti delodajalca (priloga B 1

Pritožbeno sodišče se tako strinja, da je bil postopek sprejema Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... z dne 30. 6. 2008 pravilen. Predlagatelj je v predmetnem postopku izpodbijal Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest nasprotne udeleženke iz razloga, ker se z njim ne ukinja tudi sistemizacija št. ... z dne 22. 6. 1995 in tako ima po oceni predlagatelja nasprotna udeleženka v veljavi kar dve sistemizacije, kar pa zakonsko ni dopustno. Izpodbijani Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 30. 6. 2008 namreč v 20. členu določa, da prične veljati z dnem 14. 7. 2008, vendar ne pred objavo. Ni se mogoče strinjati s stališčem predlagatelja, da iz razloga, ker 22. člen akta določa: „Z dnem uporabe tega akta preneha veljati akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... z dne 1. 12. 2003 z vsemi spremembami in akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... z dnem 11. 2. 2004.“, ima nasprotna udeleženka dve veljavni sistemizaciji. Tako ni mogoče slediti stališču predlagatelja, da ker v 22. členu akta ni določeno, da z dnem začetka uporabe akta preneha veljati tudi akt o sistemizaciji iz leta 1995, akt ni nezakonit oziroma je v nasprotju z ZJU. Kot pravilno navede sodišče prve stopnje, že iz splošnih pravil logične razlage predpisov izhaja, da novejši predpis razveljavlja starejšega, tako tudi izpodbijani akt smiselno razveljavlja prejšnjega oziroma vse prejšnje akte, tudi če to ni izrecno navedeno v 22. členu akta. Prehodne in končne določbe izpodbijanega akta pa tudi urejajo vprašanje časovne veljavnosti posameznega akta, ki pa ne more biti predmet izpodbijanja. Tožnik ostalih členov v predmetnem sporu ni izpodbijal. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog oziroma tožbeni zahtevek glede izplačila odškodnine v višini 3.000,00 EUR ne more biti predmet kolektivnega spora in bi tožnik moral odškodnino uveljevljati v individualnem delovnem sporu. Prav tako tožnik ne more v kolektivnem sporu zahtevati, da ga nasprotni udeleženec z dnem 1. 1. 2010 razporedi na prvotno delovno mesto v oddelek za okolje in prostor, saj gre za individualni delovni spor. V tem delu predlagatelj posebej ne konkretizira svoje pritožbe, pritožbeno sodišče pa le navaja, da bi moralo sicer sodišče prve stopnje v tem delu predlog predlagatelja zavreči, saj v tem delu predlagatelj ne izkazuje skupinski interes iz 47. člena ZDSS-1, pač pa za tožbeni zahtevek glede izplačila odškodnine in razporeditve na določeno delovno mesto, kar pa bi moral predlagatelj uveljavljati v individualnem delovnem sporu.

Pritožbeno sodišče pa tudi udeležencu pojasnjuje enako kot že sodišče prve stopnje, da v tem sporu ne more ponovno vsebinsko izpodbijati akta št. ... z dne 1. 12. 2003, ker je zadeva že pravnomočno zaključena in sicer jo je sodišče vodilo pod opr. št. X Pd 820/2007 v povezavi z opr. št. X Pd 581/2008 z dne 6. 1. 2009. Udeleženec v pritožbi tudi izpodbija, da mu sodišče ne bi smelo naložiti plačila stroškov iz razloga, ker ga ni zastopal odvetnik in bi moralo sodišče odločiti, da naj obe stranki krijeta vsaka svoje stroške. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim ugovorom ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka skladno z določili 1. odstavka 154. člena ZPP in predlagatelju naložilo v plačilo stroške skladno z odvetniško tarifo v višini 417,00 EUR, ker gre za potrebne stroške postopka nasprotne udeleženke. Predlagatelj v predmetnem sporu namreč ni uspel, zato je dolžan nasprotni udeleženki povrniti njene potrebne stroške, svoje stroške postopka pa krije sam. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor iz pritožbenih navajanj, da bi predlagatelj odstopil od predloga, v kolikor bi mu bilo rečeno, da je sistemizacija 2008 razveljavljena z novo 2009, kar bi lahko storil tudi na naroku. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče ne more vplivati na stranke, da vodijo postopek ali da umaknejo predlog, sodišče mora soditi v skladu z določili ZPP in ZDSS-1. Prav tako sodišče vodi vsako zadevo posebej in v konkretnem primeru torej neodvisno od zadeve opr. št. X Pd 557/2010. Tožnik je podal dopolnitev pritožbe z dne 29. 8. 2010 in z dne 20. 2. 2010, kar pa pritožbeno sodišče ni obravnavalo, saj sta bili obe dopolnitvi vloženi po izteku roka.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, ker gre za nerelevantne pritožbene navedbe in pritožbene novote.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo skladno z določili 353. člena ZPP.