Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 733/2017

ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.733.2017 Gospodarski oddelek

poenostavljena prisilna poravnava sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave zakonski rok nepodaljšljiv rok vročanje pravnim osebam prekinitev postopka
Višje sodišče v Ljubljani
10. januar 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Rok za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je zakonski rok, ki ga ni dopustno podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog dolžnika za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo (1. točka izreka) ter zavrglo predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo dolžnik. Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15 točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter samo odloči o zadevi oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper izpodbijani sklep je dolžnik vloži pritožbo, podrejeno pa predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter podredno še predlog za izvedbo poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbeno sodišče je pristojno za odločanje o pritožbi (tretji odstavek 333. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je z navedenim sklepom odločeno o primarno vloženem pravnem sredstvu.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je dne 30. 6. 2017 prejelo dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil nepopoln, saj dolžnik predlogu ni priložil nobenih listin po prvem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato dolžniku s sklepom z dne 4. 7. 2017 naložilo, da dopolni nepopolni predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z listinami, navedenimi v tem sklepu (poročilo o finančnem položaju in poslovanju, načrt finančnega prestrukturiranja, izjava predlagatelja v obliki notarskega zapisa). Dolžnik je dne 4. 8. 2017 predlagal podaljšanje roka za dopolnitev, vendar pa je sodišče prve stopnje ta predlog zavrnilo, saj je rok iz drugega odstavka 221.d člena ZFPPIPP t.i. zakonski rok, ki ga sodišče ne more podaljšati.

6. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo pravila o postopku prisilne poravnave, navedena v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP. Na podlagi navedene določbe se, med drugim, smiselno uporabljajo tudi prvi do tretji odstavek 147. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek v primeru, ko dolžnik vloži nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Če predlogu za začetek postopka prisilne poravnave niso priložene priloge, ki jih določa zakon, sodišče s sklepom o dopolnitvi predlagatelju naloži, da v 15-tih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopolni predlog za začetek postopka prisilne poravnave (prvi odstavek 147. člena ZFPPIPP). Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave iz prvega odstavka 147. člena ni dovoljeno podaljšati (tretji odstavek 147. člena ZFPPIPP).

7. Po presoji pritožbenega sodišča je, glede na navedeno zakonsko določbo, pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je rok za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zakonski rok, ki ga ni dopustno podaljšati. Trditev pritožnika, da sodišče sklepa o dopolnitvi ni izdalo v zakonskem roku ni točna, saj je iz podatkov spisa razvidno, da je dolžnik predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo vložil 30. 6. 2017, sklep o dopolnitvi predloga za začetek poenostavljene prisilne poravnave pa je bil izdan 4. 7. 2017. Sklep o dopolnitvi je bil torej izdan v skladu z zakonsko določenim rokom osmih dni (drugi odstavek 147. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP). Prav tako ne drži, da je bil navedeni sklep dolžniku vročen s fikcijo (torej po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP), saj se v spisu nahaja podpisana povratnica z dne 21. 7. 2017. V kolikor pritožnik zmotno meni, da se pisanje družbi veljavno opravi zgolj z vročitvijo zakonitemu zastopniku družbe, to namreč ne drži, saj se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni ali v poslovnem prostoru ali na na sedežu (133. člen ZPP).

8. Druge dolžnikove pritožbene navedbe se nanašajo na odločitev sodišča, da se predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrže, saj dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o dopolnitvi ter nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopolnil tako, kot mu nalaga zakon. Sklep o dopolnitvi je bil namreč dolžniku vročen 21. 7. 2017, rok za dopolnitev pa je potekel 7. 8. 2017, ne da bi dolžnik obravnavani predlog dopolnil. 9. Dolžnik v pritožbi navaja, da naj bi bil postopek v času odločanja po zakonu prekinjen, ker družba ni imela opravilno sposobnega direktorja. Ta naj bi bil odsoten, saj naj bi bil psihiatrično hospitaliziran. Družba naj bi tako ne imela osebe, ki bi jo lahko zastopala in izpolnila to, kar ji je sodišče naložilo.

10. Postopek se prekine po 205 členu ZPP, ki se v postopku zaradi insolventnosti uporablja smiselno (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, stranka pa nima pooblaščenca v pravdi (2. točka 205. člena ZPP). Prekinitev postopka ima po zakonu za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP).

11. V pritožbenem postopku dolžnik torej smiselno zatrjuje, da naj bi bil postopek po zakonu prekinjen, saj zakoniti zastopnik družbe v času, ko je bila od družbe zahtevana dopolnitev nepopolnega predloga, ni bil pravdno sposoben. ZPP izgube pravdne sposobnosti zakonitega zastopnika družbe sicer ne določa izrecno med prekinitvenimi razlogi, ki se nanašajo na zakonitega zastopnika pravne osebe. Ne glede na to pa dolžnik takih okoliščin, ki bi vzpostavile dvom o poslovni in s tem pravdni sposobnosti zakonitega zastopnika družbe ni niti dovolj konkretizirano zatrjeval in še manj dokazal. Dolžnik je namreč v pritožbi zgolj navrgel, da naj bi bil zakoniti zastopnik družbe psihiatrično hospitaliziran, te trditve pa tudi ni z ničemer dokazal. Ob navedenem pa pritožbeno sodišče ugotavlja še, da je dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje v dopisu z dne 7. 8. 2017 zatrjeval, da je njegov zakoniti zastopnik hospitaliziran v medicinskem centru zaradi poškodbe hrbtenice ter navedeno dokazoval z potrdilom o pregledu pri zdravniku. Dolžnik torej svojih pritožbenih navedb glede razloga za prekinitev postopka ni dokazal. 12. Dolžnik v pritožbi navaja tudi to, da naj bi bila protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni predložil nobenih prilog, saj naj bi oseba na vložišču odkljukala dokumente, ki so bili prinešeni. Po presoji pritožbenega sodišča pa je tudi ta pritožbena navedba nedokazana in zato neutemeljena. Po vpogledu v elektronski spis je namreč razvidno, da se v spisu priloge, ki so bile od dolžnika zahtevane s sklepom o dopolnitvi predloga z dne 4. 7. 2017, ne nahajajo. Tudi pritožbena navedba, da naj bi oseba na vložišču odkljukala dokumente, ki so bili preneseni, je neprepričljiva, saj so priloge odkljukane zgolj na listini, ki jo je dolžnik vložil v spis skupaj s pritožbo, ne pa tudi na predlogu, ki je bil vložen v spis 30. 6. 2017 in pretvorjen v elektronsko obliko. Nenazadnje pa teh prilog dolžnik ni priložil niti pritožbi, čeprav se nanje ponovno sklicuje. Dolžnik torej v vsaki vlogi zgolj navaja, da naj bi ji bile priložene zahtevane priloge, vendar pa listin v spis ne predloži. Zgolj z navedbo prilog, ne da bi bile te v postopku kadarkoli dejansko predložene sodišču, pa dolžnik ne more uspešno dokazati svoje trditve, da naj bi bile zahtevane priloge res predložene sodišču. Sicer pa tudi dolžnikovo lastno ravnanje po prejemu sklepa o dopolnitvi predloga za začetek postopka govori v prid ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil nepopoln predlog, ki mu ni priložil zahtevanih prilog. Ni namreč razumljivo, zakaj bi dolžnik, potem ko je sodišče od njega s sklepom o dopolnitvi zahtevalo predložitev navedenih treh prilog (poročila o finančnem položaju in poslovanju, načrta finančnega prestrukturiranja, izjave predlagatelja v obliki notarskega zapisa), z dopisom z dne 3. 8. 2017 sodišče prosil za podaljšanje roka za predložitev dokazil. Iz vsebine dolžnikovega obvestila sodišču z dne 3. 8. 2017 izhaja torej prav nasprotno, da priloge, določene v prvem odstavku 221.d člena v zvezi s 1., 3. in 5. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP, predlogu niso bile priložene.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia