Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začetek stečajnega postopka ne prekine pogodbenih razmerij pri najemnih pogodbah, stečajni upravitelj pa jih lahko po I. odstavku 122. člena ZPPSL odpove vsakega prvega dne v mesecu z odpovednim rokom 30 dni. Če stečajni upravitelj najemne pogodbe z upnikom ni odpovedal, mora za zakupljene prostore plačevati najemnino, ki predstavlja strošek stečajnega postopka. Najemnino lahko upnik terja neposredno od stečajnega upravitelja in jo uveljavlja tudi z redno tožbo proti stečajnemu dolžniku.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča sodišča prve stopnje, s katerim je bil glede ugotovitve obstoja dela prijavljene terjatve 16.291,10 tolarjev napoten na pravdo. V pritožbi je navedel, da terjatev temelji na pogodbi o najemu poslovnih prostorov in da je do prerekanega zneska upravičen, ker stečajni dolžnik po začetku stečaja 23.4.1996 ni odstopil od najemne pogodbe in še dalje uporablja najete prostore. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa in priznanje njegove terjatve.
Pritožba ni utemeljena.
Iz zapisnika o naroku za preizkus upniških terjatev, ki je bil opravljen dne 9.9.1996, je razvidno, da je stečajni upravitelj upnikovo terjatev delno prerekal, in sicer v višini 16.291,10 tolarjev. V takšnem primeru mora stečajni senat po I. odstavku 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL) napotiti stečajnega upnika, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve.
Upnik si napačno tolmači izpodbijani sklep, da je že odločeno o njegovi terjatvi. Gre le za ugotovitev, da je st. upravitelj del terjatve prerekal, in če bo upnik ravnal po sklepu, bo o prerekanem znesku odločeno v rednem pravdnem postopku.
Dodati pa je treba, da upniku dela terjatve, ki je nastal po začetku stečajnega postopka, ne bi bilo treba prijaviti stečajnemu senatu po 137. členu ZPPSL. Takšne terjatve namreč predstavljajo stroške stečajnega postopka, za katere ne veljajo pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu, upnik je do njih upravičen v celoti in jih lahko po 158. členu ZPPSL zahteva od stečajnega dolžnika pred poplačilom ostalih upnikov.
Začetek stečajnega postopka namreč ne prekine pogodbenih razmerij pri najemnih pogodbah, stečajni upravitelj pa jih lahko po I. odstavku 122. člena ZPPSL odpove vsakega prvega dne v mesecu z odpovednim rokom 30 dni. Ker st. upravitelj najemne pogodbe z upnikom ni odpovedal (tako izhaja iz prijave terjatve), mora za zakupljene prostore plačevati najemnino, ki predstavlja strošek stečajnega postopka. Najemnino lahko upnik terja neposredno od st. upravitelja in jo uveljavlja tudi z redno tožbo proti stečajnemu dolžniku.
Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo po 2. točki 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 15. členu ZPPSL uporablja tudi v stečajnih postopkih.