Jedro

Pritožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, ki naj bi nastale v bližnji prihodnosti, to je po izdaji sodbe. Že v naravi sodne odločitve pa je, da se ta nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe, zato izdatkov, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo: nakup pisalne mize, stola, namizne lučke, postelje, vzmetnice, posteljnine, računalnika, GSM aparata, skiroja in kolesa, sodišče ni moglo upoštevati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 1 izreka delno spremeni tako, da pripadajo tožeči stranki zakonske zamudne obresti tudi od mesečne preživnine za čas od 1. 6. 2016 do pravnomočnosti sodbe in sicer zapadejo od vsakega posameznega mesečnega obroka od petnajstega dne v mesecu dalje do plačila, pri čemer je do pravnomočnosti sodbe natekle obresti tožena stranka dolžna plačati v roku petnajstih dni.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo določilo preživnino za mladoletno hčerko pravdnih strank v višini 160,00 EUR mesečno za čas od 1. 6. 2016 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka sama.

2. Odločitev o višini preživnine in začetku teka zamudnih obresti iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka po odvetniku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožencu naloži v plačilo preživnino v znesku 200.000,00 EUR mesečno, z zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s potrebami mladoletne X., da njeni stroški dejansko znašajo 360,00 EUR mesečno in da sodišče brez utemeljene podlage ni upoštevalo stroškov, ki jih tožnici pomagajo kriti njeni starši, da bi razbremenili tožnico, nikakor pa ne toženca. Sodišče je prenizko ocenilo potrebe X. po prehrani, pijači in priboljških izven šole, ki znašajo dejansko 100,00 EUR, ne le 70,00 EUR. Enako velja za režijske stroške, ki jih tožnici plačuje njen oče, kot pomoč tožnici, ki ima nizko plačo in gradi hišo ter za stroške prevozov mladoletne X. v šolo in na popoldanske aktivnosti, ki jih opravlja tožničina mati. Tožnica je pripravljena rezervna oblačila dajati tožencu tudi na stike s hčerko, zato ni potrebe, da kupuje oblačila in obutev. Prenizko so odmerjene tudi potrebe za nakup igrač in razvedrila. Te ne znašajo le 15,00 EUR mesečno, ampak 25,00 EUR. Sodišče ni upoštevalo stroškov za pisalno mizo, stol, namizno lučko, posteljo, vzmetnico, posteljnino, računalnik in GSM aparat, kotalke oziroma rolerje, skiro in pa novo kolo. Toženčev mesečni neto dohodek znaša 980,00 EUR, kar je precej več kot tožničin. Ker je vsa skrb v zvezi s preživljanjem mladoletne X. na ramenih tožnice in njenih staršev, bi morala biti višina prispevka toženca v denarju v višini 200,00 EUR, tako kot je to zahtevala tožnica. Sodišče ni obrazložilo, zakaj zahtevku na plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznega preživninskega obroka zapadlih do pravnomočne sodbe ni ugodilo. Nepravična je tudi odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama, saj je bila tožba potrebna, ker toženec od 1. 6. 2016 preživnine ne plačuje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeni razlogi v zvezi z višino preživnine za mladoletno X. so neutemeljeni. Prvostopno sodišče je njene preživninske potrebe ocenilo na približno 265,00 EUR mesečno, ker je za sedem do osemletno deklico realen znesek. Ustrezno je ocenilo stroške v zvezi s prehrano in pijačo ter priboljški izven šole v višini 70,00 EUR mesečno, ker ima X. v šoli tudi kosilo, nekaj hrane pa pridelujejo tudi doma. Mati s hčerko živi na domu svojih staršev in ji k stroškom hrane, ki jo je potrebno dokupiti, ni potrebno plačevati, enako velja tudi za režijske stroške hiše. Do zaključka postopka na prvi stopnji med strankama tudi ni bilo spora o okoliščini, da oblačila za mladoletno X. kupujeta oba starša, ker deklica oblačil, ki jih ima na domu matere na stike z očetom ne prinaša. Pritožnica nekritično prezre, da deklica prosti čas preživlja tudi s svojim očetom, tako med počitnicami, vikendom, kot tudi med tednom in da zato stroški za razvedrilo nastajajo tudi pri očetu. Vse navedeno napotuje na zaključek, da dosojena preživnina pokriva potrebe mladoletne X. v višini 60 % potreb, izraženih v denarju. Standard deklice pa mati lahko nekoliko izboljša še z otroškim dodatkom v višini 56,00 EUR mesečno.

5. Pritožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, ki naj bi nastale v bližnji prihodnosti, to je po izdaji sodbe. Že v naravi sodne odločitve pa je, da se ta nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe, zato izdatkov, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo: nakup pisalne mize, stola, namizne lučke, postelje, vzmetnice, posteljnine, računalnika, GSM aparata, skiroja in kolesa, sodišče ni moglo upoštevati.

6. Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z začetkom teka zamudnih obresti. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok, je preživninskih upravičenec upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti tudi od preživninskih obrokov, ki so do dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo. Po drugem odstavku 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko se ustno ali pisno ali z vložitvijo tožbe od dolžnika zahteva, naj izpolni svojo obveznost. Z vložitvijo tožbe na plačilo preživnine nastane tako tudi preživninski zahtevek. Toženi je bil seznanjen o potrebah mladoletne X., ko je prejel tožbo in takrat je tudi prišel v zamudo (drugi odstavek 299. člena OZ).

7. Zaradi zmotne uporabe določila 299. člena OZ je pritožbi tožnice delno ugodeno in sodbo spremenilo tako, da tožeči stranki pripadajo tudi zakonske zamudne obresti od mesečnih zapadlih preživninskih obrokov od 1. 6. dalje, v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa je potrebno potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso bile zagrešene absolutno bistvene kršitve določb postopka, dejansko stanje pa je dovolj popolno in pravilno ugotovljeno (358. člen v zvezi s 353. členom ZPP).

8. Tožeča stranka v pritožbi napada tudi odločitev o stroških. Vztraja, da so bili potrebni, ker oče od vložitve tožbe dalje preživnine ne plačuje več. Pri tem pa prezre, da je pravna narava sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, kjer velja kot osnovni kriterij za njegovo povrnitev kriterij uspeha. Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku, kar je tudi storilo in svojo obrazložitev, na katero se pritožbeno sodišče sklicuje v izogib ponavljanju obrazložilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se takšni obrazložitvi pridružuje.

9. Ker je pritožnica v pritožbi uspela le v delu, ki se nanaša na začetek teka zamudnih obresti (glede stranske terjatve) mora sama nositi stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom ZPP).