Jedro

S prvim pozivom je bila k prevzemu premoženja pozvana samo ločitvena upnica z najboljšim vrstnim redom, zato ni mogoče šteti, da so se drugi ločitveni upniki odpovedali uveljavljanju ločitvene pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika V. d.o.o. z dne 8. 3. 2018 (PD 265) proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (točka I. izreka). Sklenilo je, da se na ločitvenega upnika DUTB d.d. prenese premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti ter da mora upnik DUTB d.d. stečajnemu dolžniku plačati stroške v višini 12.546,66 EUR (točka II. izreka). Odmerilo je še sorazmerni del nadomestila upravitelja in odločilo o pravici do njegovega plačila (točka III. izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik V. d.o.o. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Navajal je, da je po določbah ZFPPIPP predviden samo en poziv ločitvenim upnikom, da je bil tudi v konkretnem primeru poziv naslovljen na vse ločitvene upnike hkrati, da se nanj upnik DUTB d.d. ni pravočasno odzval ter da mu je zato ločitvena pravica prenehala. Nadalje je navajal, da ne gre za premoženje, ki ne bi bilo unovčljivo, saj je bilo v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb vloženih kar osem popolnih ponudb. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti oziroma bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški. Gre za premoženje, ki spada v posebno stečajno maso in je predmet več kot ene ločitvenih pravic. V takem primeru ZFPPIPP določa, da se premoženje razdeli tistemu ločitvenemu upniku, ki privoli, da ga prevzame, če pa v prevzem premoženja privoli več ločitvenih upnikov, pa tistemu med njimi, ki ima ločitveno pravico najzgodnejšega vrstnega reda (3. točka prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP).

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremično premoženje dolžnika, ki ga ni mogoče unovčiti, prenese na ločitvenega upnika DUTB d.d., saj štelo, da je bil k prevzemu premoženja pozvan šele s pozivom, naslovljenim na vse upnike in je tedaj (pravočasno) podal soglasje k prevzemu. S predhodnim pozivom je bila namreč, po presoji sodišča prve stopnje, k prevzemu premoženja pozvana samo ločitvena upnica z najboljšim vrstnim redom (T. d.o.o.). Zato, po presoji sodišča prve stopnje, ni mogoče šteti, da se je upnik DUTB d.d., ki se na prvi poziv ni odzval, odpovedal uveljavljanju ločitvene pravice.

6. Pritožnik neutemeljeno navaja, da je bil že poziv z dne 23. 11. 2017 naslovljen na vse ločitvene upnike, saj je to v nasprotju z vsebino navedenega poziva, ki je bil izrecno naslovljen na ločitveno upnico T. d.o.o. Prav tako ne drži, da bi zakon določal, da je lahko dan samo en poziv za vse ločitvene upnike skupaj, saj ZFPPIPP podrobnejših določb o vsebini in številu pozivov niti ne vsebuje. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil poziv ločitvenim upnikom z dne 23. 11. 2017 naslovljen zgolj na ločitveno upnico T. d.o.o., ne pa na vse ločitvene upnike skupaj. Glede na to je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo, da so bili ločitveni upniki s kasnejšim vrstnim redom pozvani k podaji soglasja za prevzem premoženja šele s splošnim pozivom z dne 5. 1. 2018. Ločitveni upnik DUTB d.d. se je zato pravočasno odzval na poziv sodišča, da lahko poda soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti.

7. Po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnik tudi s pritožbeno navedbo, da ne gre za premoženje, ki bi bilo mogoče unovčiti, ne more uspeti. Iz izrednega poročila upravitelja z dne 21. 11. 2017 je razvidno, da nepremičnega premoženja v sedmih poskusih prodaje ni bilo mogoče unovčiti. Na podlagi zadnjega, sedmega sklepa o prodaji z dne 22. 9. 2017, je bil objavljen razpis za prvo nezavezujoče zbiranje ponudb za nakup v razpisu navedene nepremičnine. Upravitelj je v izrednem poročilu nadalje navajal, da so bile dane ponudbe, glede na ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnine v višini 135.925,53 EUR, nerealne, saj je najvišja ponujena cena znašala zgolj 51.900,00 EUR.

8. Če je premoženje predmet ločitvene pravice in predhodni prodajni postopki za izhodiščno ceno, ki je enaka polovici ocenjene likvidacijske vrednosti, niso bili uspešni, je prodaja za nižjo ceno mogoča samo, če s tem soglaša ločitveni upnik (drugi odstavek 345. člena v zvezi s tretjim odstavkom 332. člena ZFPPIPP). Če ločitveni upnik ne da soglasja k prodaji za nižjo ceno, gre za položaj, v katerem je treba šteti, da premoženja ni mogoče unovčiti.

9. V konkretnem primeru je, kot to izhaja iz izrednega poročila upravitelja, razvidno, da gre za tak položaj, saj noben od ponudnikov ni ponudil cene za odkup nepremičnine, ki bi dosegala polovico likvidacijske vrednosti nepremičnin. Da pa bi ločitveni upniki soglašali s prodajo nepremičnine za nižjo ceno, pritožnik niti ne zatrjuje.

10. Pritožnikova očitka, ki po vsebini predstavljata uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nista utemeljena. Pritožnik torej dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, s pritožbo ni uspel izpodbiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev tudi pravilno oprlo na določbo 374. člena ZFPPIPP, tako da tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Procesnih kršitev pa pritožnik obrazloženo niti ne uveljavlja.

11. Sklep sodišča prve stopnje je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.