Jedro

Tožniku je bil predstavljen celoten postopek vključevanja v delavnico, vročena mu je bila zloženka izvajalca s tedenskim urnikom, kjer so bili po urah določeni vsebinski moduli, seznanjen je bil, da lahko sam prosto izbira kdaj in katerih modulov se bo udeležil, kar je potrdil s podpisom Zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi v delavnico. S tem pa je sprejel tudi obveznost udeležbe v programu, posebej je bilo poudarjeno, da se mora udeležiti vsaj enega modula po lastni izbiri in opozorjen je bil na to, kar je zapisano v 6. členu pogodbe APZ. Iz listin prisotnosti pa izhaja, da se tožnik ni udeležil niti ene delavnice pri izvajalcu. Tožnik tudi ne zanika, da ni podpisal pogodbe, kjer so točno določene njegove obveznosti, in da mu tudi ni bil izdan Zaposlitveni načrt s tedenskim urnikom. Vsa tožnikova sklicevanja na neposlana vabila in na to, da pritožbeni organ ni upošteval njegovih navedb, so tako brez dejanske in pravne podlage in so pravno nerelevantne za odločitev v tem upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopenjskega upravnega organa, št. 461-4292/2011-0100-4-0048 z dne 3. 10. 2011, s katero je bilo pod točko 1 izreka odločeno, da se brezposelna oseba A.A. (tožnik v tem sporu) z dnem 4. 7. 2011 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pod 2. točko izreka je odločeno, da se odločitev iz 1. točke izreka izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku. Točka 3 določa, da se oseba iz 1. točke izreka 6 mesecev po dokončnosti te odločbe v upravnem postopku ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb in pod 4. točko, da v postopku niso nastali posebni stroški.

V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) vodi v skladu s 122. členom Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) evidenco brezposelnih oseb, če te osebe izpolnjujejo pogoje določene s tem zakonom. Če nastopi eden od razlogov določenih v tretji, četrti, peti, osmi ali deveti alinei prvega odstavka 129. člena tega zakona, Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb. Ugotovljeno je, da je bil tožnik prijavljen v evidenci brezposelnih oseb od 15. 1. 2011. Dne 4. 7. 2011 je kršil obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ, eksperimentalni program pomoči pri načrtovanju poklicne poti s tem, ko je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti iz pogodbe. Pogodbo je tožnik podpisal 4. 4. 2011 za vključitev v delavnico „prava odločitev za zaposlitev“ pri izvajalcu B. d.o.o. … 4. člen pogodbe določa, da se pogodba sklepa za obdobje od 4. 4. 2011 do 4. 7. 2011. Na osnovi 6. člena pogodbe se je tožnik zavezal, da se bo v aktivnost vključil oziroma bo najkasneje v roku 3 dni pred začetkom aktivnosti sporočil svetovalcu zaposlitve, če se aktivnosti zaradi objektivnih razlogov ne more udeležiti. Tožnik se v tem času ni vključil v navedeno aktivnost, niti ni v skladu s pogodbo sporočil dejstev, ki bi opravičevale njeno odsotnost. To dejstvo je bilo ugotovljeno na podlagi seznama, posredovanega s strani izvajalca programa dne 8. 8. 2011. Oseba se v skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD ne more ponovno prijaviti v evidenco 6 mesecev po dokončnosti odločbe o upravnem postopku.

Pritožbena odločba je potrdila odločitev organa prve stopnje in še navaja, da je imel pritožnik možnost, da se v skladu s pogodbo vključi v vse vsebinske sklope oziroma module delavnice v obdobju od 4. 4. 2011 do 4. 7. 2011, vendar pa se v tem času ni vključil v nobenega in ni dokazal, da so za to obstajali opravičljivi razlogi. S tem je kršil obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ (Eksperimentalni programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti) in je podan razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb po tretji alinei prvega odstavka 129. člena ZUTD. Navaja še, da je bila tožniku ob podpisu pogodbe vročena tudi zloženka izvajalca programa s tedenskim urnikom, lokacijo, kjer se opravljajo delavnice in kjer je izrecno navedeno, da posameznik sam izbira kdaj in katerih modulov se bo udeležil. Tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral dodatno prejeti še vabilo za udeležbo v programu.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se je v program APZ na zahtevo svetovalke C.C. vključil s podpisom zaposlitvenega načrta pogodbe o vključitvi 4. 4. 2011. Ni pa prejel nobenega vabila kam, kdaj in h komu se naj zglasi v okviru vključitve v ta program. Vključitve sam ni nikoli zavračal, ni bil vabljen in tudi ni dobil nikakršnih podatkov o tem, kam in kdaj naj se zglasi. To bi lahko svetovalka naredila neposredno ustno istega dne, ko ga je v ta program vključila. To je tudi glavni in edini razlog, zakaj se ni mogel udeležiti omenjene delavnice. Ker teh podatkov od svetovalke ni prejel, je pričakoval, da jih bo sporočila naknadno in je tudi smatral, da se program še ni začel. Tožena stranka tudi navaja v odločbi, da mu je bila izdana zloženka izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo. Kot je že pojasnil, je po podpisu pogodbe pričakoval, da bo prejel vabilo na vključitev. V pritožbenem postopku je prišlo vabilo na zaslišanje s strani D.D. iz Zavoda za zaposlovanje Celje, a prepozno. Šlo je za bistveno kršitev pravil postopka, vabilo na zaslišanje je prejel prepozno in za to ni sam kriv. Zaslišanje je bilo del njegove obrambe pred obtožbami o kršitvi dogovora iz pogodbe in je pomembno za dokazovanje v postopku. Sam ni zamudil nobenega roka za pritožbo, imel je tudi stroške s pisanjem, tudi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki na njegove navedbe ni nikoli odgovorilo. Tako je več kot 3 mesece pritožbeni organ potreboval, da je odločil in še to zmotno o njegovi pritožbi. Potem pa si dovoli zapisati še, da se o pritožbenih navedbah, ki so prispele po 19. 12. 2011 ni ukvarjal. Prvostopni upravni organ v pravnem pouku ne pojasnjuje, kdaj črtanje iz evidence prične teči. Če je to pričelo z dnem izdaje odločbe ali prejema odločbe, je ta rok že ali pa bo potekel v naslednjih dneh. V tem primeru sodišču ostaja odločanje le še o pravnih in materialnih posledicah neupravičenega črtanja. Če pa se črtanje iz evidence prične s pravnomočnostjo katere izmed naslednjih odločb (odločba ministrstva z dne 14. 2. 2012 ali sodba tukajšnjega sodišča), zadeva nosi še nadaljnje posledice bistvene kršitve njegovih pravic iz naslova prijavljenega v evidenci brezposelnih oseb. V odločbi z dne 14. 2. 2012 ministrstvo navaja, da se kot pritožnik v upravnem postopku ne more prijaviti 6 mesecev po dokončnosti odločbe, ne pojasni pa, kateri upravni postopek ima pri tem v mislih in kdaj je dokončnost ugotovljena. Ne glede na to pa je jasno, da so ga na Uradu za delo Laško prenehali voditi v evidenci že 13. 12. 2011, ko postopek še ni bil končan niti na prvi stopnji, ker se Zavod za zaposlovanje na njegovo pritoževanje do takrat še ni odzval. Tožena stranka je dolžna plačati odškodnino, ki je nastala kot posledica nezakonitega črtanja iz evidence brezposelnih oseb. Stanje iz evidence brezposelnih oseb pri delodajalci nosi negativne posledice, kar še posebej škodi ugledu in dobremu imenu prosilca za zaposlitev. Višino odškodnine, ki bi veljala kot poravnava za pretrpljeno ocenjuje na 10.000 EUR. Od tožene stranke pa pričakuje tudi opravičilo.

Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo odškodnine, stroškov prvega postopka in stroškov pritoževanja. Tožena stranka naj bo spoznana za odgovorno za neupravičeno črtanje iz evidence brezposelnih oseb, in da je za nastalo situacijo dolžna nositi vso breme, ki je in bi še morebiti nastalo. Stroške postopka zahteva v višini 100 EUR. Tožena stranka naj jih plača v roku 15 dni z obrestmi od 3. 11. 2011 do datuma poplačila. Zahteva tudi stroške pritožbenega postopka v upravnem postopku in sicer posvetovanja, potne stroške, stroške pisanja, tipkanja, pisarniške materiala, kuvertiranja, kopiranja, pošiljanja in vse manipulativne stroške skupaj v višini 500 EUR.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je upravni organ prve stopnje, katerega odločitev je potrdila pritožbena odločba tožene stranke, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da se tožnik ni mogel udeležiti programa APZ, ker za to ni dobil nobenega vabila. Iz spisovnih listin upravnega postopka namreč izhaja, da je bila tožniku predstavljen celoten postopek vključevanja v delavnico „Prava odločitev za zaposlitev“ izvajalca B. d.o.o. ..., ki se je izvajala na lokaciji .... Vsakemu posebej je uradna oseba po predstavitvi vročila zloženko, kjer so navedeni vsi podatki izvajalca, lokacije izvajanja delavnice in tedenski urnik aktivnosti, po točno določenih urah. Gre za prostovoljno vključitev samih udeležencev, ki so z delavnico podpisali pogodbo o vključitvi, med katerimi je tudi tožnik. Vsaka oseba je bila seznanjena s tem, da se lahko vključi kadarkoli po predhodnem dogovoru s svetovalcem zaposlitve zaradi ureditve listin. Po predstavitvi programa, če takšna oseba pokaže interes in soglaša z vključitvijo, v skupni dogovor zapišejo zaposlitveni načrt in pripravijo pogodbo. Ta postopek je bil izveden tudi dne 4. 4. 2011 z tožnikom kot brezposelno osebo. Vročena mu je bila zloženka izvajalca s tedenskim urnikom, kjer so bili po urah določeni vsebinski moduli, tožnik je bil seznanjen, da lahko sam prosto izbira kdaj in katerih modulov se bo udeležil, kar je potrdil s podpisom Zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi v delavnico. S tem pa je sprejel tudi obveznost udeležbe v programu, posebej je bilo poudarjeno oziroma povedano, da se mora udeležiti vsaj enega modula po lastni izbiri in opozorjen je bil na to, kar je zapisano v 6. členu pogodbe APZ. Iz listin prisotnosti pa izhaja, da se tožnik ni udeležil niti ene delavnice pri izvajalcu. Tožnik tudi ne zanika, da ni podpisal pogodbe, kjer so točno določene njegove obveznosti, in da mu tudi ni bil izdan Zaposlitveni načrt s tedenskim urnikom. Vsa tožnikova sklicevanja na neposlana vabila in na to, da pritožbeni organ ni upošteval njegovih navedb, so tako brez dejanske in pravne podlage in so pravno nerelevantne za odločitev v tem upravnem sporu.

Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, kdaj je dejansko izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Organ prve stopnje je v 2. točki izreka pravilno navedel, da se odločitev iz 1. točke izreka (z dnem 4. 7. 2011 se A.A. preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb) izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku. Dokončnost odločbe nastopi z odločitvijo tožene stranke v pritožbeni odločbi (v tem primeru z izdano odločbo z dne 14. 2. 2012), to pomeni, da se je dokončni izbris tožnika iz evidence brezposelnih oseb izvršil dne 14. 2. 2012 in se tožnik 6 mesecev od tega datuma dalje ni mogel ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb (točka 3 izreka odločbe prve stopnje).

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.