Jedro

Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini. Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu vrne zadeva v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni pristojno voditi postopka izvršbe s prodajo nepremičnin parc. št. in parc. št. vpisanih v vl. št. k.o. , na katerih ima dolžnica lastninsko pravico do ½ celote. Sklenilo je, da bo zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo pristojnemu Okrajnemu sodišču v .

Proti takemu sklepu se je pravočasno, laično pritožila dolžnica. Izrecno se graja odločitev, da se zadeva „zoper njo preda Okrajnemu sodišču v “. Navaja še, da je njen dolg do upnika manjši, ker ga je delno že odplačala. Zato je tudi prepričana, da je v nesorazmerju s težo izvršilnega sredstva, ki se nanaša na rubež, cenitev in prodajo njene nepremičnine. Razumeti je, da se zavzema za ugodno rešitev njene zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je upnik za izterjavo svoje terjatve v višini EUR s pripadki zoper dolžnico, med izvršilnim postopkom, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v pod opr. št. ..., s katerim je bil kot sredstvo izvršbe dovoljen rubež njene plače, predlagal še dodatno sredstvo izvršbe, to je rubež, cenitev in prodajo dolžničinih nepremičnin, ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v . Okrajno sodišče v je zato dne 11.07.2008 izdalo sklep s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno odločati o novem izvršilnem sredstvu in, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo v tem obsegu odstopilo Okrajnemu sodišču v , sklicujoč se pri tem na določbe četrtega odstavka 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

Tako je tudi ravnalo.

Okrajno sodišče v je s sklepom opr. št. ... z dne 10.09.2008 dovolilo izvršbo še na predlagano novo sredstvo izvršbe in hkrati odredilo zaznambo sklepa v zemljiški knjigi na do ½ nepremičnin last dolžnice, vpisanih pri. vl. št. k.o. , parc. št. in .

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navaja, da v skladu s 171. členom ZIZ po zaznambi sklepa o izvršbi ne more sodišče za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino in, da upnik za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Drugostopenjsko sodišče soglaša s prvostopenjskim tudi v njegovem naziranju, da je treba voditi enoten postopek izvršbe, ne glede na to, da je bila nepremičninska izvršba zoper dolžnico, predlagana le na njenem do 1/2 idealnem solastniškem deležu. Pri solastnini je namreč idealni delež vsakega solastnika (računsko) določen v razmerju do celote, ki ga upravičuje do idealnega dela stvari, s katerim sicer lahko samostojno razpolaga. Delež, ki se določi po kvoti, pripada posameznemu solastniku v razmerju do celote (člen 65 Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Prav slednje pravilo je bistvenega pomena v postopku nepremičninske izvršbe. Saj z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, pridobi upnik tudi hipoteko na tej nepremičnini v višini dolžnikovega alikvotnega solastninskega deleža na celotni nepremičnini.

Vendar se v konkretni zadevi vprašanje krajevne pristojnosti sodišča za opravo predmetne nepremičninske izvršbe, pokaže kot nerazjasnjeno, iz povsem drugega vidika. Podatki spisa namreč ne pokažejo, da bi na dolžničinem solastninskem deležu do ½ nepremičnin parc. št. in prc. št. k.o. , že bil zaznamovan kakšen sklep o izvršbi. Pokažejo le, da je bilo več sklepov o izvršbi, glede katerih teče postopek izvršbe med različnimi upniki in dolžnikom, zaznamovanih na do ½ njegovem solastninskem deležu nepremičnin parc. št. in parc. št. k.o. .

Glede izvršbe na nepremičnine, veljajo namreč posebna pravila o krajevni pristojnosti, ki jih urejajo določbe člena 166 ZIZ.

Po prvem odstavku člena 166 ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače. Drugi odstavek člena 166 ZIZ, ki je po svoji naravi v določanju krajevne pristojnosti lex specialis v razmerju do drugih določb ZIZ, ki urejajo krajevno pristojnost nepremičninske izvršbe, pa predpisuje tedaj, kadar se za poplačilo upnikove terjatve (ali več terjatev) predlaga izvršba na nepremičnine na območju različnih sodišč, poseben režim, ki pa le v fazi postopka dovolitve izvršbe odstopa od sicer ustaljenega načela krajevne pristojnosti, saj določa, da je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. V nadaljnjih fazah izvršbe na nepremičnine pa tudi ta določba v svoji osnovi v celoti sledi temeljnemu načelu o izključni krajevni pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, saj določa, da je za samo izvršbo krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Katera so tista izvršilna dejanja vsakega posameznega sodišča, na območju katere je nepremičnina pa predpisuje 167. člen ZIZ.

Iz povedanega bi torej sledilo, da je za samo opravo izvršbo, glede izvršilnih dejanj navedenih v 167. členu ZIZ, glede nepremičnine, ki je predmet tega postopka izvršbe, izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v . Temu pravilu mora slediti tudi pravilo iz prvega odstavka 171. člena ZIZ. Zato bi moralo veljati tudi za solastninski delež do ½ od celote solastnika, v kolikor se nanj vodi postopek nepremičninske izvršbe in še glede nje ni prišlo do položaja iz tretjega odstavka 171. člena ZIZ.

Ker prvostopenjsko sodišče krajevne pristojnosti v konkretni zadevi ni presojalo iz izpostavljenih materialnopravnih določb o izključni krajevni pristojnosti za opravo nepremičninske izvršbe, bo to moralo storiti v novem postopku. Zato je bilo o pritožbi odločiti tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker niso bili zaznamovani.