Jedro

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče presojo, da v Franciji ne obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, oprlo na ugotovitev, da je pritožnik v Franciji imel dostop do azilnega postopka, v postopku je imel tolmača in brezplačnega odvetnika, odnos uradnih oseb pa je označil kot dobrega. Temu pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-393/2025/14 (1221-15) z dne 27. 5. 2025. Navedeni organ je s tem sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, ki je Republika Slovenija ne bo obravnavala, saj bo tožnik predan Francoski republiki kot odgovorni državi članici na podlagi Uredbe Dublin III, predaja pa se bo izvršila najkasneje v šestih mesecih od 25. 2. 2025 ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo, oziroma v osemnajstih mesecih, če prosilec samovoljno zapusti azilni dom ali njegovo izpostavo.

2. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo toženki, da za predajo tožnika Franciji ni ovir v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, saj v navedeni državi ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi, podredno, naj razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da ni sporno, da je Francija odgovorna država članica za pritožnikov ponovni sprejem na podlagi točke d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, po kateri je odgovorna država članica zavezana pod pogoji iz členov 23, 24, 25 in 29 ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, katere prošnjo je zavrnila in ki je podala prošnjo v drugi državi članici ali ki je na ozemlju druge države članice brez dokumenta za prebivanje. Nesporno je tudi, da je ta država sprejela pristojnost za obravnavo pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito na podlagi navedene določbe uredbe.

7. Pritožnik v pritožbi nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da ne obstojijo upoštevne ovire za njegovo predajo Franciji. Trdi, da so v zvezi z nastanitvijo v Franciji sistemske težave, saj je nastanitev skoraj nemogoče dobiti. Ob prihodu v Francijo je v Marseillu spal na železniški postaji. Poskušal je najti nastanitev tudi izven Marseilla, vendar neuspešno. Razlog za to naj bi bil, da je kristjan, v Marseillu pa prevladujejo muslimani. Ker mu nastanitev ni bila zagotovljena, je bil dolgo na ulici. Trdi, da so razmere v Franciji slabe, v azilnem postopku je bilo polno napak. V Franciji mu ni bilo omogočeno dostojno življenje. Meni, da bi morala toženka glede na njegove navedbe, da v Franciji praktično ni mogoče dobiti nastanitve, pridobiti informacije o stanju v Franciji glede prosilcev za mednarodno zaščito, vrnjenih v dublinskem postopku.

8. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče presojo, da v Franciji ne obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, oprlo na ugotovitev, da je pritožnik v Franciji imel dostop do azilnega postopka, v postopku je imel tolmača in brezplačnega odvetnika, odnos uradnih oseb pa je označil kot dobrega. Temu pritožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Glede tožbenih navedb, da v Franciji zaradi verskih razlogov ni mogel dobiti nastanitve in da so razmere tam slabe, pa je sodišče prve stopnje na podlagi pritožnikovih izpovedb na glavni obravnavi, da je bil najprej nastanjen na železniški postaji, potem pa so ga policisti odpeljali v kamp za begunce, sklepalo, da je nastanitev imel. Tej ugotovitvi pritožnik v pritožbi ne oporeka, zgolj ponavljanje tožbenih navedb, ki se nanašajo na začetne težave z nastanitvijo, do katerih se je sodišče prve stopnje že prepričljivo opredelilo, pa ne more vplivati na drugačen zaključek.

9. Pritožnik v pritožbi ponavlja tudi tožbeni očitek, da bi morala toženka glede na njegovo navedbo, da v Franciji praktično ni mogoče dobiti nastanitve, v postopku pridobiti informacije o stanju v Franciji glede prosilcev za mednarodno zaščito, vrnjenih v dublinskem postopku. Tudi do tega očitka se je sodišče prve stopnje že opredelilo in s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča pravilno pojasnilo, da je o dolžnostnem ravnanju organa mogoče govoriti šele po presoji elementov, ki jih v postopku predloži tožnik in ki se nanašajo bodisi na dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določene skupine oseb, bodisi na druge relevantne okoliščine. Takih pravno upoštevnih elementov pa glede na navedeno pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni predložil.

10. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe ne morejo vplivati na odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (76. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).

2Sklep Vrhovnega sodišča I Up 37/2024 z dne 13. 3. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 76

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.