Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
4. 6. 2013
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavle Murekar, Ljubljana, na seji 4. junija 2013
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) ter 20. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13) se zavrže.
1.Pobudnica izpodbija 18. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki opredeljuje, kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba. Izpodbija tudi 20. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ker naj bi vsebinsko enako urejal to vprašanje. Zatrjuje njuno neskladje z 2., 14., 22., 66., 120. in 153. členom Ustave. V nasprotju naj bi bila tudi s 16. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 48/09, 21/12 in 47/13 – ZDU-1) in s 34. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – ZJU). Pobudnica v utemeljitev pravnega interesa navaja, da ji je pogodbo o zaposlitvi odpovedala nepristojna oseba. Prilaga tudi sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi njene pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Meni, da je s tem dokazala, da ji je bilo na podlagi izpodbijanih členov poseženo v njene pravice in pravni položaj ter da je pogoj iz drugega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) izpolnjen. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani določbi razveljavi.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Izpodbijana določba ZDR je po vložitvi pobude z uveljavitvijo ZDR-1 nehala veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.
4.Ustavno sodišče je o vsebinsko enaki pobudi že odločilo s sklepom št. U-I-256/12 z dne 21. 2. 2013, ki je bil pobudnici vročen 18. 3. 2013. V navedenem sklepu ji je bilo pojasnjeno, da izpodbijana določba ne učinkuje neposredno in da lahko v teh primerih vloži pobudo šele po izčrpanju pravnih sredstev, zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Navedeno stališče velja tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, saj mora pobudnik na podlagi prvega odstavka 47. člena ZUstS za presojo takšnega predpisa izkazati tako imenovano pravovarstveno potrebo (tako Ustavno sodišče tudi v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007, Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87). Pobudnica v ponovni pobudi ne navaja novih okoliščin, ki bi spremenile njen pravni položaj. Iz listin, ki jih je priložila k pobudi, zgolj izhaja, da je pred pristojnim sodiščem sprožila individualni delovni spor. To pa ne zadostuje za izkaz pogoja predhodne izčrpanosti pravnih sredstev, saj o zadevi ni še odločilo niti sodišče prve stopnje. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena ZDR zavrglo.
5.Pobudnica izpodbija tudi 20. člen ZDR-1. Pobudnica ne navaja razlogov, ki bi utemeljevali pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti te določbe ZDR-1. Zgolj z navedbo, da se ne strinja z veljavno ureditvijo, pobudnica ne izkaže, v čem naj bi izpodbijani predpis posegal v njen pravni položaj oziroma da bi se z morebitno ugoditvijo pobudi njen pravni položaj izboljšal. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo tudi v tem delu zavrglo.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič
Podpredsednik