Jedro

Glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 253. člena ZUP lahko organ odloči le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ in je s pritožbo izpodbijan. Da pa je v obravnavanem primeru organ druge stopnje določil NUSZ le v obsegu 1516,00 m2, bivše parcele 359/17 k.o. ..., pa sodišče zaradi pomanjkljive obrazložitve, lege tangiranih parcel, ne more preizkusiti oziroma že obseg odločitve (1725,00 m2) kaže, da ni odločil le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ (1516,00 m2). Nezmožnost preizkusa odločitve pa je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za finance št. DT-499-13-1268/2020 z dne 27. 7. 2021 v I. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne drugostopenjskemu organu v nov postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe.

Obrazložitev

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je tožniku odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Medvode za leto 2020 v skupni višini 1.189,35 EUR, in sicer za stavbo ID ... v višini 145,67 EUR, za parc. št. ... v višini 633,90 EUR ter za parc. št. ... v višini 409,78 EUR.

2.Zoper odločbo prvostopenjskega organa je tožnik vložil pritožbo pri Ministrstvu za finance (v nadaljevanju toženka). Toženka je z odločbo delno ugodila pritožbi in izpodbijano odločbo spremenila v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za uporabo 1.516,00 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. ..., ovrednoteno s 115 točkami v znesku 633,90 EUR, tako da se pravilno glasi: "Zavezancu se odmeri NUSZ za uporabo 1.725,00 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. ..., ovrednoteno s skupaj 115 točkami (2. OBM 115T), v znesku 721,29 EUR. Spremeni se znesek skupnih obveznosti iz odločbe, in sicer se znesek 1.189,35 EUR nadomesti z zneskom 1.276,74 EUR." V preostalem delu je toženka pritožbo zavrnila in potrdila izpodbijano odločbo. Zavrnila je tudi zahtevo za povračilo stroškov postopka.

3.Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo in odločbo toženke vložil tožbo, kateri je sodišče s sodbo I U 1292/2021 z dne 29. 6. 2023 ugodilo v obsegu, kolikor sta se odločitvi nanašali na nepremičnini parc. št. 359/2017 in 366/7 k.o. ... ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v nov postopek.

4.Na podlagi revizije tožene stranke je Vrhovno sodišče s sodbo in sklepom X Ips 38/2024 z dne 19. 3. 2025 reviziji ugodilo in odločitev sodišča v zvezi s parcelo 366/7 k.o. ... spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo, v delu, ko se je odločitev nanašala na parcelo 359/17 k.o. ... pa je odločitev sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi je v zvezi s tem navedlo, da je Upravno sodišče prezrlo, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, v zvezi s parcelo 359/17 k.o. ... spremenjena z odločbo davčnega organa druge stopnje, s katero je bila tožniku naložena obveznost plačila za drugo nezazidano stavbno zemljišče oziroma za zemljišče z drugo oznako 359/24 k.o. ... v višjem znesku, ter da je bila v tožbi izrecno izpodbijana tudi ta 1. točka izreka drugostopenjske odločbe in predlagana njena odprava. Ker o tožbi v tem delu in v povezavi z očitkom, da je drugostopenjski organ kršil prepoved reformatio in peius, je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo glede odmere NUSZ za zemljišče parc. 359/17 in glede stroškov postopka razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Navedlo je, da se bo moralo Upravno sodišče v ponovljenem postopku opredeliti do zakonitosti izpodbijanega dela odločbe davčnega organa druge stopnje v povezavi s tožbenimi navedbami.

5.Tožnik v tožbi v zvezi z izpodbijanjem odločbe druge stopnje in parc. 359/17 k.o. ... navaja, da te parcele ni več, v zvezi z odločitvijo drugostopenjskega organa glede parcele 359/24 k.o. ... pa, da je organ kršil drugi odstavek 253. člena ZUP, ker je povečal tožnikovo obveznost ter nezakonito odločil v njegovo škodo. Namreč drugostopenjski organ je v svojem postopku odmeril nadomestilo za drugo nepremičnino, to je parc. št. 359/24. Tožniku je s tem naložil popolnoma novo obveznost in torej ne gre za dejstva, ki bi jih tožnik lahko izpodbijal s pritožbo. Tožniku je celo povišal njegovo obveznost, kar prav tako ni skladno z vsebino pritožbenih navedb. Tožnik je s pritožbo izpodbijal odmero nadomestila za nepremičnino parc. št. 359/17 k.o. ... in pri tem navajal, da nepremičnine s to številko ni, zato bi lahko organ druge stopnje sprejel svojo odločitev le v okviru teh pritožbenih navedb, ne pa da je določil obveznost za drugo nepremičnino, čeprav je ta nastala z delitvijo nepremičnine 359/17 na več novih nepremičnin, saj je s tem tožniku določil novo in višjo obveznost in je torej ravnal v njegovo škodo.

6.Tožena stranka v odgovoru na tožbo v zvezi s parc. 359/24 odgovarja, da je drugostopenjski organ ugotovil, da je bila parcela 359/17 dne 27. 2. 2020 izbrisana iz zemljiške knjige in ne obstaja več, namesto izbrisane nepremičnine pa so bile vpisane nove parcele. Nova parcela 359/24, ki je nastala po parcelaciji parcele 359/17 ima obseg 2696 m2, po namenski rabi občinskega prostorskega načrta pa je 64 % površine te parcele na območju stavbnih zemljišč, kar pomeni površino parcele, ki je merodajna za odmero NUSZ in znaša 1725 m2. S tem toženka ponavlja svoje navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

7.Tožba je utemeljena.

8.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev toženke (drugostopenjskega organa) iz 1. točke izreka odločbe, ki je odločitev organa prve stopnje, ki se je nanašala na parcelo 359/17 k.o. ..., v obsegu 1516,00 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča in odmero v znesku 633,90 EUR, spremenil in tožniku odmeril NUSZ za 1725,00 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča na parceli 359/24 k.o. ..., v znesku 721,29 EUR.

9.Toženka je ob reševanju pritožbe ugotovila, da tožnik upravičeno ugovarja odmeri NUSZ za parcelo 359/17 k.o. ..., saj je bila ta že pred izdajo prvostopenjske odločbe izbrisana iz zemljiške knjige, v zemljiško knjigo pa vpisane parcele 359/19, 359/20, 359/21, 359/22, 359/23 in 359/24 (ki je predmet odločanja). Toženka je tožniku odmerila NUSZ za parcelo 359/24, ki naj bi nastala po parcelaciji parcele 359/17, površina nove pa naj bi znašala 2696 m2 (po namenski rabi občinskega prostorskega načrta 64 % površine te parcele leži na območju stavbnih zemljišč, kar pomeni, da je odmerila NUSZ od 1725,00 m2).

10.V nadaljevanju obrazložitve organ obrazlaga, zakaj je lahko odločil v škodo tožnika (drugi odstavek 253. člena ZUP). Vendar pa sodišče njegovih razlogov ne more preizkusiti, saj iz obrazložitve organa druge stopnje ne izhaja, ali je organ odločal o isti stvari kot prvostopenjski organ. Namreč organ prve stopnje je odločal o parceli 359/17 in določil NUSZ za obseg te parcele 1516,00 m2, organ druge stopnje pa o parceli 359/24 (ki naj bi bila ena od parcel, ki je nastala iz parcele 359/17) in v obsegu 1725,00 m2. Povedano drugače: glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 253. člena ZUP lahko organ odloči le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ in je s pritožbo izpodbijan. Da pa je v obravnavanem primeru organ druge stopnje določil NUSZ le v obsegu 1516,00 m2, bivše parcele 359/17 k.o. ..., pa sodišče zaradi pomanjkljive obrazložitve, lege tangiranih parcel, ne more preizkusiti oziroma že obseg odločitve (1725,00 m2) kaže, da ni odločil le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ (1516,00 m2). Nezmožnost preizkusa odločitve pa je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP.

11.Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče glavne obravnave ni opravilo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

12.Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR povečane za 22 % DDV (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 253, 273, 273/2, 273/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.