Jedro

Vrhovno sodišče glede na vsebino obravnavane zadeve in predlagane dokaze ocenjuje, da stopnja zahtevnosti in sam pomen obravnavane zadeve nista takšna, da bi zahtevala obravnavo na specializiranem oddelku okrožnega sodišča. Vsebina obravnavanih očitkov osumljenim F. K., Z. B. in pravnima osebama B. d. o. o. in A. d. o. o. in izvedba predlaganih dokazov namreč od sodnikov, ki jim bo zadeva dodeljena v obravnavo, ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti in izkušenosti, ki je sicer potrebna za reševanje najzahtevnejših kazenskih zadev, ki so dodeljena v obravnavo specializiranim kazenskim oddelkom določenih okrožnih sodišč.

Vrhovno sodišče pri odločitvi, na katero stvarno pristojno sodišče naj se pristojnost prenese, upošteva okoliščine, ki so relevantne za določitev krajevne pristojnosti sodišča in tiste okoliščine, od katerih je odvisno, kje se bo postopek lažje izvedel.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

A. 1. Na Okrožno sodišče v Ljubljani je Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za preiskavo zoper osumljene F. K., Z. B. in družbi B. d. o. o. (prej H. d. o. o.) ter A. d. o. o. - v stečaju. F. K. in pravni osebi B. d. o. o. tožilstvo očita storitev kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), pravni osebi v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1 ter 3. točko prvega odstavka 4. člena in 9. točko prvega odstavka 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD), Z. B. in pravni osebi A. d. o. o. pa pomoč pri kaznivem dejanju davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena v zvezi z 38. členom KZ-1, pravni osebi v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1 ter 3. točko prvega odstavka 4. člena in 9. točko prvega odstavka 25. člena ZOPOKD. Na vse osumljence tožilstvo naslavlja še očitek kaznivih dejanj ponareditve in uničenja poslovnih listin, F. K. in Z. B. po prvem in drugem odstavku 235. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, pravnima osebama po prvem in drugem odstavku 235. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1 ter 1. točko prvega odstavka 4. člena in 9. točko prvega odstavka 25. člena ZOPOKD.

2. Vodja specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 33.a člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlaga prenos stvarne pristojnosti iz specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Novem mestu. Meni, da predmetna kazenska zadeva obravnava nezahtevno dejansko in pravno problematiko, ki bistveno odstopa od primerov, ki jih vodijo sodniki specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in za katero ni potrebe, da bi jo obravnaval specializirani oddelek. Osumljencem je očitana običajna davčna zatajitev, ki ne odstopa ne po višini očitane zatajitve ne po pomembnosti storilcev. Kazensko ovadbo je podal Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto na podlagi zapisnikov davčnih inšpekcijskih nadzorov, ki so jih opravljali inšpektorji Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Novo mesto in kazenske ovadbe Finančnega urada Celje z dne 10. 4. 2018. Zadeva tudi procesno ni zapletena, saj ne vsebuje mednarodnih elementov, niti niso bili izvajani prikriti preiskovalni ukrepi. Predlagano je zaslišanje desetih prič, višina premoženjske škode pa po višini bistveno odstopa od škode v zadevah, ki jih običajno rešuje specializirani oddelek. Konkretna zadeva ne odstopa od podobnih zadev, ki jih rešujejo preiskovalni oddelki okrožnih sodišč, kjer bi se zahteva tudi hitreje obravnavala. Predlagatelj izpostavlja, da so bila kazniva dejanja storjena na območju Novega mesta in da ima zgolj pravna oseba B. d. o. o. (prej H. d. o. o.) sedež v Ljubljani, pa še ta ga je imela v inkriminiranem času v Dragi pri Šentrupertu, sicer pa so osumljenci in priče iz območja Šentruperta, Novega mesta, Mokronoga, dve priči pa sta iz območja Cerkelj na Gorenjskem. Poudarja tudi, da ima specializirani oddelek na dan podaje predloga za prenos stvarne pristojnosti v delu 39 kazenskih zadev, preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani pa 721 zadev, vpisanih v Kpr vpisnik.

B.

3. Skladno s 40.a členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) odločajo sodniki specializiranih oddelkov, ki so oblikovani pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč, v zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj. Zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev.

4. Po določbi prvega odstavka 33.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko specializirani oddelek okrožnega sodišča, ki opravlja preiskavo in sodi v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek), predlaga vrhovnemu sodišču, da se posamezna zadeva prenese v obravnavo okrožnemu sodišču, če je to primerno ob upoštevanju stopnje zahtevnosti, zapletenosti in pomena zadeve, smotrnosti obravnavanja ter drugih podobnih tehtnih razlogov. Vrhovno sodišče lahko zadevo prenese v obravnavo kateremu koli izmed okrožnih sodišč.

5. Iz podatkov spisa obravnavane zadeve je razvidno, da je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), Finančni urad Novo mesto, pri družbah H. d. o. o. (sedaj B. d. o. o.), A. d. o. o., T. d. o. o., P. d. o. o. in podjetniku Zbiranje kovinskih odpadkov, posredništvo in trgovina V. J. s. p. opravila davčni nadzor glede davka na dodano vrednost. Na podlagi ugotovitev teh nadzorov je podala kazensko ovadbo zaradi kaznivih dejanj, ki so predmet tega predkazenskega postopka. FURS je pri inšpekcijskih nadzorih ugotovila kršitev prvega odstavka 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), saj naj bi družba B. d. o. o. (oziroma H. d. o. o.), katere zakoniti zastopnik je bil F. K., s fiktivnimi nabavami od družb A. d. o. o. in T. d. o. o., katere zakoniti zastopnik je bil Z. B., želela doseči neupravičen odbitek vstopnega davka na dodano vrednost in od davčnega organa dobiti izplačilo presežka davka na dodano vrednost. Te račune za blago, ki naj ga dejansko ne bi dobavila, je upoštevala v svojih poslovnih knjigah in v obračunih davka na dodano vrednost. Na ta način naj bi osumljeni F. K. ob pomoči Z. B. preslepil davčni organ z namenom, da bi družba H. d. o. o. neupravičeno uveljavila odbitek vstopnega davka na dodano vrednost in dobila deloma vrnjen davek. Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za preiskavo predlaga postavitev izvedenca finančne stroke in zaslišanje desetih prič, med katerimi jih osem prihaja iz območja Okrožnega sodišča v Novem mestu, ravno tako kot oba osumljena F. K. in Z. B. 6. Vrhovno sodišče glede na vsebino obravnavane zadeve in predlagane dokaze ocenjuje, da stopnja zahtevnosti in sam pomen obravnavane zadeve nista takšna, da bi zahtevala obravnavo na specializiranem oddelku okrožnega sodišča. Vsebina obravnavanih očitkov osumljenim F. K., Z. B. in pravnima osebama B. d. o. o. in A. d. o. o. in izvedba predlaganih dokazov namreč od sodnikov, ki jim bo zadeva dodeljena v obravnavo, ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti in izkušenosti, ki je sicer potrebna za reševanje najzahtevnejših kazenskih zadev, ki so dodeljena v obravnavo specializiranim kazenskim oddelkom določenih okrožnih sodišč. Pritrditi gre navedbam predlagatelja, da zadeva tako dejansko kot tudi pravno po zahtevnosti in zapletenosti ne odstopa od zadev, ki jih sicer rešujejo »splošni« kazenski oddelki okrožnih sodišč. Iz podatkov spisa niso razvidne okoliščine, ki bi nakazovale, da bodo pri obravnavi te zadeve potrebna posebna specializirana znanja s področja gospodarske kriminalitete. Upoštevajoč navedeno in tudi veliko obremenjenost specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, na katero opozarja predlagatelj prenosa, Vrhovno sodišče zaključuje, da je prenos stvarne pristojnosti v obravnavani zadevi smotrn, predlog za prenos pa utemeljen.

7. Vrhovno sodišče lahko skladno s prvim odstavkom 33.a člena ZKP zadevo prenese v obravnavo kateremu koli izmed okrožnih sodišč. Ker je namen prenosa pristojnosti v učinkoviti in ekonomični izvedbi postopka, Vrhovno sodišče pri odločitvi, na katero stvarno pristojno sodišče naj se pristojnost prenese, upošteva okoliščine, ki so relevantne za določitev krajevne pristojnosti sodišča in tiste okoliščine, od katerih je odvisno, kje se bo postopek lažje izvedel. 8. Iz podatkov spisa izhaja, da imata osumljena F. K. in Z. B. prebivališče prijavljeno na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu, v času očitane storitve kaznivih dejanj pa sta imeli na tem območju sedež tudi obe osumljeni pravni osebi. Kazniva dejanja naj bi bila storjena z izdajo fiktivnih računov s strani osumljencev in uporabo le teh pri obračunih davka na dodano vrednost, ki so bili posredovani pristojnemu davčnemu organu. Kazniva dejanja naj bi bila tako storjena na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu. Na navedenem območju pa ima poleg osumljenih F. K. in Z. B. prebivališče prijavljeno tudi večina prič, katerih zaslišanje predlaga tožilstvo v zahtevi za preiskavo. Upoštevajoč navedeno je Vrhovno sodišče skladno s predlogom pristojnost za odločanje v obravnavani kazenski zadevi preneslo na Okrožno sodišče v Novem mestu.

C.

9. Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 33.a člena ZKP ugodilo predlogu za prenos stvarne pristojnosti iz specializiranega oddelka okrožnega sodišča in za ta kazenski postopek kot stvarno in krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Novem mestu.