Jedro

Po določbi 3. odst. 96. čl. ZKP morata zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, med drugim tudi, če se postopek konča s sodbo, s katero se obtožba zavrne. Navedena določba kazenskega postopkovnika je tedaj jasna in v primeru izdaje zavrnilne sodbe na podlagi 1. tč. 357. čl. ZKP v postopku, ki je tekel na podlagi prevzema kazenskega pregona s strani oškodovanca kot tožilca, mora slednji, ne glede na to, v kateri fazi postopka je do umika obtožnega predloga prišlo, plačati vse stroške kazenskega postopka, vključno s tistimi, ki so nastali do prevzema kazenskega pregona. Odločitev o prevzemu kazenskega pregona po tem, ko je državni tožilec umaknil obtožbo, vključuje namreč tudi sprejem obveznosti za plačilo vseh stroškov kazenskega postopka v primerih, ko se postopek konča z oprostilno ali zavrnilno sodbo, ustavitvijo kazenskega postopka ali z zavrženjem obtožnice, razen v primeru izjem, navedenih v 3. odst. 96. čl. ZKP.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca S.R. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po 1. odst. 98. čl. ZKP je dolžan oškodovanec kot tožilec S.R. kot stroške pritožbenega postopka plačati povprečnino, odmerjeno na 500 EUR.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodno odločbo je Okrajno sodišče v K. izdalo sodbo, s katero je zoper obd. M.U. iz razloga po 1. tč. 357. čl. ZKP zavrnilo obtožbo, da naj bi storila kaznivo dejanje goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. V stroškovnem delu je sodišče na podlagi 3. odst. 96. čl. ZKP odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec S.R., povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njene zagovornice, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom in plačati nad 265 EUR odmerjeno povprečnino. Po 2. odst. 105. čl. ZKP je sodišče oškodovanca S.R., napotilo, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi.

Zoper to sodbo, in sicer zaradi odločitve o stroških kazenskega postopka se pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca S.R. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da stroški obdolženke in njene zagovornice obremenjujejo proračun.

V odgovoru na pritožbo zagovornica obd. M.U. navaja, da se strinja s pritožbo oškodovanca kot tožilca.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je dne 5.7.2005 Okrožno državno tožilstvo v K. zoper obd. M.U., tedaj še K., vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ. Na podlagi tega obtožnega predloga je bila dne 4.5.2007 razpisana in dne 11.6.2007 nadaljevana glavna obravnava, na kateri pa je okrožni državni tožilec izjavil, da vloženi obtožni predlog umika. Neposredno po tem pa je pooblaščenec oškodovanca S.R. izjavil, da oškodovanec kazenski pregon nadaljuje, in sicer po obtožnem predlogu okrožnega državnega tožilstva, v posledici česar je sodišče z glavno obravnavo in dokaznim postopkom tudi nadaljevalo. Po zaslišanju zadnje priče pa je pooblaščenec oškodovanca S. R., odvetnik E.D. izjavil, da po vpogledu v obtožni predlog okrožnega državnega tožilstva, tudi on le-tega umika, glede stroškov kazenskega postopka pa je izjavil, da bodo nosili stroške sorazmerno, medtem ko je zagovornica obd. M.U. izjavila, da se o delitvi stroškov niso nič pogovarjali.

Po določbi 3. odst. 96. čl. ZKP morata zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, med drugim tudi, če se postopek konča s sodbo, s katero se obtožba zavrne. Navedena določba kazenskega postopkovnika je tedaj jasna in v primeru izdaje zavrnilne sodbe na podlagi 1. tč. 357. čl. ZKP v postopku, ki je tekel na podlagi prevzema kazenskega pregona s strani oškodovanca kot tožilca, mora slednji, ne glede na to, v kateri fazi postopka je do umika obtožnega predloga prišlo, plačati vse stroške kazenskega postopka, vključno s tistimi, ki so nastali do prevzema kazenskega pregona. Odločitev o prevzemu kazenskega pregona po tem, ko je državni tožilec umaknil obtožbo, vključuje namreč tudi sprejem obveznosti za plačilo vseh stroškov kazenskega postopka v primerih, ko se postopek konča z oprostilno ali zavrnilno sodbo, ustavitvijo kazenskega postopka ali z zavrženjem obtožnice, razen v primeru izjem, navedenih v 3. odst. 96. čl. ZKP.

Preizkus izpodbijane sodne odločbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v mejah iz 383. čl. ZKP, nepravilnosti ni pokazal, zaradi česar je bilo potrebno na podlagi 391. čl. ZKP pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca s pritožbo ni uspel, zato je dolžan oškodovanec kot tožilec S.R. kot stroške pritožbenega postopka plačati povprečnino, odmerjeno na 500 EUR. Po določbi 3. odst. 92. čl. ZKP se povprečnina določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v R.S. na zaposleno osebo in največ desetkratni znesek te plače, pri odmeri povprečnine pa je sodišče upoštevalo trajanje in zamotanost postopka ter premoženjske razmere oškodovanca kot tožilca S.R.