Jedro

Obnova postopka, ki se je končal z izdajo lokacijskega dovoljenja , je možna, če v prvotnem postopku ni sodelovala oseba, na katere zemljišču oziroma objektu bo gradnja, predvidena z lokacijskim dovoljenjem, lahko vplivala. Ta vpliv pa ni možen le na neposredna sosednja zemljišča, temveč glede na okoliščine primera tudi na druga bližnja zemljišča in objekte.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.3.2004, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Brežice z dne 16.3.2000. S tem sklepom je bilo ugodeno predlogu B.B. - v tem sporu prizadeta stranka, da se obnovi postopek, končan z izdajo lokacijskega dovoljenja Upravne enote Brežice z dne 1.2.1993, za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 15 k.o..., investitorja A.a. - tožnika. Obnova postopka pa je bila dovoljena na podlagi 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986, Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo).

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo določbo 9. točke 249. člena ZUP 1986 in 49. člena ZUP 1986. Glede razlogov za izdajo sodbe, pa se je v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZUS sklicevalo na razloge, ki jih je v izpodbijani odločbi navedla že tožena stranka. Menilo je, da za priznanje položaja stranke v lokacijskem postopku ni odločilno, ali gre za neposrednega mejaša, saj so lahko vplivi gradnje taki, da segajo tudi širše. V obnovljenem postopku, v katerem bo sodelovala tudi prizadeta stranka, pa bo upravni organ ugotovil, ali nameravana gradnja vpliva tudi na pravice oziroma pravne koristi prizadete stranke. Če bo ugotovljeno, da z nameravano gradnjo ni poseženo v pravne koristi prizadete stranke, bo ostalo izpodbijano lokacijsko dovoljenje v veljavi.

Zoper prvostopno sodbo se je tožnik pritožil. Navaja, da je lokacijsko dovoljenje in na njegovi podlagi izdano gradbeno dovoljenje, dokončno. Meni, da prizadeta stranka v postopku za izdajo njegovega lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja ne varuje nobenih pravnih koristi. Prizadeta stranka mu le nagaja, saj vztrajno trdi, da njegova stanovanjska hiša zastira pogled v dolino, kar je prizadeta stranka že uveljavljala v postopku zaradi motenja posesti. V tej zadevi je odločalo tudi vrhovno sodišče, ki je ugotovilo, da ne gre za motenje posesti. Navaja, da je na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja že zgradil stanovanjsko hišo, v kateri prebiva s svojo družino, zdaj pa mu to nagajivi sosed poskuša razveljaviti. Sprašuje se, kdo bo potem zavaroval njegove pravne koristi. Smiselno predlaga razveljavitev sodbe prvostopnega sodišča. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Na pritožbo je odgovorila prizadeta stranka. Navaja, da je tožbo zaradi motenja posesti vložil le zato, da bi tožniku nedvoumno pokazal svoje nestrinjanje s tako zastavljeno gradnjo in izdano upravno odločbo. Želel je doseči sporazum v zvezi z gradnjo, kar pa mu ni uspelo. V postopku v zvezi z motenjem posesti je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo pravno formalno stališče, da ne gre za motenje posesti, kadar gre za gradnjo na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj. Torej se ni spuščalo v vsebinsko obravnavo, kar hoče prikazati tožnik. Zato je predlagal obnovo upravnega postopka v zvezi z izdanim lokacijskim dovoljenjem, kjer naj bi ogled na lokaciji pokazal, zakaj je bil izključen iz lokacijskega postopka. Ni mu jasno, zakaj tožnik nasprotuje obnovi lokacijskega postopka, saj se s tem še ne posega v njegove pravice.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru sta tožniku pravilno navedla že prvostopno sodišče in tožena stranka, (tudi v svoji odločbi z dne 13.9.1999, s katero je odpravila prvotni sklep prvostopnega organa z dne 28.12.1995, s katerim je ta zavrgel predlog prizadete stranke za obnovo postopka), da je treba prizadeti stranki B.B. priznati položaj stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, izdanega tožniku, in sta zato dovolila obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP (1986). Po 49. členu ZUP (1986) je namreč stranka v postopku ne samo oseba, na katere zahtevo se je začel upravni postopek oziroma zoper katero teče postopek, temveč tudi oseba, ki v takšnem postopku varuje kakšno svoj na zakon oprto pravno korist. V lokacijskem postopku varujejo pravno korist vsi, na katerih zemljišča oziroma zgradbe ima lahko nameravana gradnja nedopusten vpliv. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov, da se vpliv nameravane gradnje ne razteza zgolj na neposredne sosede, temveč lahko ta vpliv sega tudi na druge bližnje sosede. V tem primeru je med zemljiščem tožnika in prizadete stranke le javna pot in sta tožnikov objekt in objekt prizadete stranke oddaljena le dobrih 10 metrov. Sama dovolitev obnove postopka za tožnika nima neposrednih pravnih posledic, ne posega v nobeno njegovo pravico oziroma pravno korist, zlasti zato, ker je tožnik na podlagi lokacijskega dovoljenja že pridobil gradbeno dovoljenje in je po lastnih navedbah v pritožbi objekt že zgradil. Na drugačno odločitev v tej stvari tudi ne more vplivati navedba, da je objekt že zagrajen, saj je bil predlog za obnovo postopka po podatkih upravnega spisa vložen na Občini ... že 6.9.1994 , o njem pa je prvostopni organ prvič odločal 28.12.1995, pritožbi prizadete stranke pa je tožena stranka ugodila z odločbo z dne 13.9.1999, nato je o predlogu za obnovo postopka ponovno odločal prvostopni organ 16.3.2000, s sklepom, ki se presoja v tem upravnem sporu Odločitev o usodi izdanega lokacijskega dovoljenja je odvisna od nadaljnjega odločanja prvostopnega organa v obnovljenem postopku, v katerem bo kot stranka sodelovala tudi prizadeta stranka. Zato pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na morebitno odpravo lokacijskega dovoljenja v tem upravnem sporu niso upoštevni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano prvostopno sodbo.