Jedro

V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ZBPP, ki v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine, zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnega minimalnega dohodka.

Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi podrejeni predlog za odlog plačila sodne takse, saj bo druga tožena stranka glede na redno prejemanje mesečne pokojnine, takso brez odlašanja lahko plačala.

V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.

Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor, da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog druge tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Prav tako je zavrnilo njen podredni predlog za odlog plačila sodne takse. Ugodilo pa je predlogu za obročno plačilo sodne takse tako, da je druga tožena stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbeni postopek v višini 3.003 EUR v dvanajstih (12) zaporednih mesečnih obrokih po 250,25 EUR. Posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo druga tožena stranka prejela po pravnomočnosti sklepa. Če bo druga tožena stranka zamudila s plačilom posameznega obroka, bodo z dnem zamude v plačilo zapadli še neplačani obroki.

2. Zoper zavrnilni del izreka sklepa se pravočasno pritožuje druga tožena stranka, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep o taksni oprostitvi spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, oziroma izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, oziroma podredno, da predlogu za odlog plačila sodne takse ugodi in plačilo takse odloži do odločitve o pritožbi.

Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost kateremu od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb. Upoštevaje zakon in sodno prakso je vsaka od toženih strank dolžna plačati polovico odmerjene sodne takse, kar znaša 1.501,50 EUR, nikakor pa nista toženi stranki zavezani plačati vsaka 3.003 EUR sodne takse. Sodišče je pri ugotavljanju materialnega položaja spregledala dejstvo, da je druga tožena stranka upokojena oseba, ki razen mesečnega prejemanje pokojnine, drugih dohodkov nima. Za nepremičnino, v kateri biva, mora plačevati mesečno najemnino ter nositi stroške, povezane z najemom. Meni, da bi sodišče moralo pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev najprej preveriti, ali prosilec izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Če je odgovor negativen, bi moralo preveriti še, ali prosilec izpolnjuje pogoje po standardu „občutnega zmanjšanja sredstev“. Sklicuje se še na 22. člen ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč). Kot pogoji iz omenjenega člena se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovoriti in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Druga tožena stranka sicer presega višino štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, vendar vrednost, ki jo presega znaša 160 EUR, pri čemer druga tožena stranka izpostavlja, da razen pokojnine nima nobenega premoženja in vrednostnih papirjev. Rezultat pritožbenega postopka pa je za drugo toženo stranko življenjskega pomena, hkrati pa je zadeva pomembna za njen socialno ekonomski položaj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki urejajo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen, če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (prvi in drugi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah1).

5. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, saj dohodki druge tožene stranke znašajo povprečno 1.772,66 EUR mesečno. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na Zakon o brezplačni pravni pomoči2, ki v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine, zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnega minimalnega dohodka. V času izdaje sklepa je minimalni dohodek znašal 402,18 EUR (dvakratnik torej 804,36 EUR) in ker znašajo dohodki druge tožene stranke povprečno mesečno 1.772,66 EUR, kar pomeni, da presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

6. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi podrejeni predlog za odlog plačila sodne takse, saj bo druga tožena stranka glede na redno prejemanje mesečne pokojnine, takso brez odlašanja lahko plačala.

7. Ob upoštevanju višine sodne takse pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi bila ob takojšnjem plačilu celotnega zneska takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se druga tožena stranka preživlja. Ob upoštevanju dejstva, da druga tožena stranka prejema redne dohodke, bo tudi po presoji višjega sodišča zmogla plačati sodno takso v dvanajstih obrokih po 250,25 EUR mesečno. Po poplačilu mesečnega obroka namreč toženi stranki še vedno ostane znesek 1.522,41 EUR.

8. Predlagatelj nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za celotno ali delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zato bi morala drugo tožena stranka dejstva, ki utemeljujejo njen predlog, navajati že v svojem predlogu. Dejstva, da mora za nepremičnino, v kateri biva, plačevati mesečno najemnino ter nositi stroške povezane z najemom, je druga tožena stranka prvič podala šele v pritožbi, zato jih pritožbeno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote, saj ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni podala že v predlogu za taksno oprostitev.

9. V tem postopku se določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke uporablja le glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, zato so pritožbene navedbe glede izpolnjevanja pogojev iz 22. in 24. člena ZBPP (izjemna brezplačna pravna pomoč), na katere se sklicuje druga tožena stranka prvič šele v pritožbi, brezpredmetne.

10. Zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku sta toženi stranki vložili skupno pritožbo. Gre za eno taksno obveznost, ki sta jo dolžni skupaj poravnati obe toženi stranki. V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je obveznost dveh ali več oseb, ki bi morale plačati skupaj takso, solidarna. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba toženca, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju ( prvi odstavek 395. člena OZ3). Pritožba zato zmotno meni, da bi moralo sodišče drugi toženi stranki naložiti v plačilo le polovično sodno takso, torej znesek 1.501,50 EUR.

11. Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor, da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva (drugi odstavek 14. člena ZST-1). Pritožnik ne zatrjuje, da gre pri razmerju med tožencema za formalno sosporništvo.

12. Oba toženca sta dolžna plačati sodno takso v skladu z izpodbijanim sklepom v rokih oziroma na način, ki jima je določen. Ko pa bo taksna obveznost v skupni višini 3.003 EUR izpolnjena v celoti, bosta toženca prosta obveznosti. V kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju pa je stvar njunega notranjega razmerja

13. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami in dopolnitvami). 2 V nadaljevanju ZBPP (Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami in dopolnitvami). 3 V prvem odstavku 395. člena OZ je določeno, da vsak dolžnik solidarni obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti.