Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Upoštevanje vseh okoliščin primera je dodatno merilo, ki omogoča sodišču, da sprejme tako odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je priglasila stroške postopka, ki so bili potrebni. V času vložitve tožbe je imela pravni interes za tožbo, saj bi se drugače na dražbi prodale njene premičnine. Ocena sodišča, da je upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislil, da so premičnine last dolžnika in ne tretje osebe, ne more narekovati odločitve sodišča, ki jo je sprejelo. Tudi v primeru zavrženja tožbe, kadar je povod za tožbo dala nasprotna stranka, pridejo v poštev določila ZPP glede povrnitev stroškov nasprotni stranki. Upnik ni podal konkretnega oziroma obrazloženega ugovora glede tožnice, ampak je na splošno nasprotoval ugovoru. Predlog tožnice za povrnitev stroškov je zato v celoti utemeljen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče sprejema razloge prvostopenjskega sodišča, ki se je upoštevaje vse okoliščine primera odločilo, da tožeča stranka do povrnitve pravdnih stroškov ni upravičena in je zato predlog zavrnilo. Pri tem se je oprlo na določilo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Citirano določilo sodišču omogoča odločitev glede na uspeh, ki ga je stranka dosegla v postopku. Omogoča pa sodišču tudi, da upoštevaje vse okoliščine primera naloži eni stranki naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da je imela tožeča stranka v času vložitve tožbe pravni interes za njeno vložitev, ocenilo pa je tudi, da je v izvršilnem postopku tožena stranka utemeljeno menila, da so premičnine, ki so se nahajale v poslovnem prostoru dolžnika v izvršilnem postopku njegova last. Glede na to, da do meritorne odločitve v zadevi ni prišlo, saj je bila tožba zavržena, je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera odločilo, da tožeča stranka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov. Iz sklepa o zavrženju tožbe pa je razvidno tudi, da zarubljene nepremičnine na dražbi niso bile prodane, izvršilni postopek na nepremičnine pa je bil ustavljen.
5. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno pa je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Upoštevanje vseh okoliščin primera je dodatno merilo, ki omogoča sodišču, da sprejme tako odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak razumna življenjsko sprejemljiva in pravična. Okoliščine primera so merilo, ki sodišču narekuje izbor ustrezne metode pri odločanju o povrnitvi stroškov. Po oceni pritožbenega sodišča se prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni spuščalo zgolj v presojo utemeljenosti vložitve tožbenega zahtevka, ampak je v skladu z že navedenimi načeli pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 154. člena ZPP in predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov zavrnilo.
6. Ker uvaljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).
(1) Uradni list RS št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP