Jedro

Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik sodišča (pristojni organ za BPP), ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Gre torej za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, v kateri, na podlagi z zakonom podeljenega javnega pooblastila, odloča pristojni organ za BPP oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik s položajem svetnika.

Po presoji sodišča ni mogoče slediti stališču tožnice, da so podatki o njenem premoženjskem stanju, glede na njeno brezposelnost in položaj mestne svetnice, za odločitev nerelevantni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi s pritožbama zoper sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1701/2012 z dne 9. 4. 2013 in I U 403/2013 z dne 3. 4. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da tožnica, tudi po pozivu k dopolnitvi vloge, predpisane pisne izjave o premoženjskem stanju ni predložila. Zato se njena vloga kot nepopolna in neprimerna za nadaljnje obravnavanje zavrže na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, tožnici dodeli brezplačno pravno pomoč na podlagi zakona ter jo oprosti plačila sodnih taks. Za brezplačno pravno pomoč je zaprosila iz razloga brezposelnosti, zato se po mnenju tožnice njeno premoženjsko stanje ne ugotavlja. Tožbo je vložila zaradi zaščite interesov meščanov Mestne občine ..., kot članica mestnega sveta, zaradi česar so lahko relevantni le podatki o sejninah, ki jih v tej vlogi prejema. Drugi dohodki so za odločitev nerelevantni.

Ko gre za podatke, ki jih lahko organ preveri uradoma, sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni mogoče izreči, takšna odločitev pa v navedeni zakonski določbi tudi nima podlage.

Ker sodišče ne sodi med organe, navedene v 1. členu ZUP, tudi ni podlage za sodno odločanje po določbah tega zakona. Višja sodnica, ki je v zadevi odločila, ni organ za BPP in ni pristojna za izdajo sklepa. Izpodbijani sklep je po mnenju tožnice brez podlage v določbah ZBPP, odločitev pa je tudi v nasprotju s 24. in 37. členom ZBPP, na katera se sklicuje. Zato vztraja, da se ji BPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz 24. člena ZBPP.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni dala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (71. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik sodišča (pristojni organ za BPP), ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Izpodbijani sklep je izdala pooblaščena višja sodnica svetnica Upravnega sodišča. Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Gre torej za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, v kateri, na podlagi z zakonom podeljenega javnega pooblastila, odloča pristojni organ za BPP oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik s položajem svetnika. Stališče tožeče stranke, da gre za odločanje sodne veje oblasti v izvrševanju funkcije sojenja, je zato v nasprotju z zakonom in mu ni mogoče slediti.

Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi BPP so iz zgoraj navedenih razlogov upravni akti, ki so, drugače kot meni tožnica, predmet presoje v upravnem sporu (2. in 5. člen ZUS-1 ter četrti odstavek 34. člena ZBPP).

Zatrjevanih procesnih nezakonitosti sodišče po navedenem ne najde. V zadevi tudi ni spora, da tožnica vloge ni dopolnila s predpisano izjavo o svojem premoženjskem stanju. Sporna je utemeljenost poziva k dopolnitvi vloge. Tožnica namreč meni, da so podatki o njenem premoženjskem stanju, glede na njeno brezposelnost in položaj mestne svetnice, za odločitev nerelevantni. Takšnemu stališču po presoji sodišča ni mogoče slediti iz razlogov, ki jih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izčrpno navaja že toženka. Ker tožnici z izpodbijanim sklepom prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP ni izrečena, izpodbijana odločitev pa tudi ne temelji na določbah 37. in 24. člena ZBPP, sodišče tožbenih navedb, ki se vsebinsko nanašajo na uporabo petega odstavka 20. člena kot podlago za izrek sankcije ter na uporabo 24. in 37. člena BPPP kot podlago odločitve v tem upravnem sporu ni presojalo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker stranke niso navedle novih dejstev ali dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

O predlogu za oprostitev sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se sodna taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).