Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba. Lahko pa takšna pogodba glede na okoliščine konkretnega primera prikriva darilno pogodbo. Pritožnici zato ni mogoče odrekati pravice, da zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako se smeta oba pritožnika že v zapuščinskem postopku sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker ju sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, niti ni uporabilo svojega pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD, po katerem bi lahko izpodbijani sklep preklicalo, se bo moralo o vseh zahtevkih obeh pritožnikov izreči v ponovljenem postopku.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. C. C. krije sama svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo zapuščinski postopek, potem ko je ugotovilo, da zapustnica v času smrti ni imela premoženja.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila zapustničina vnukinja A. A. kot zakonita dedinja in zapustničin nečak B. B. kot oporočni dedič. Oba se sklicujeta na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek, dedič prvenstveno tudi preklic sklepa in razpis zapuščinske obravnave.

3. Pritožnica navaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 4. 11. 2015 fiktivna in prikriva darilo za primer smrti. Glede na takratno starost zapustnice, njeno zdravstveno stanje ter pričakovano preostalo življenjsko dobo, je bilo že ob sklenitvi pogodbe podano očitno nesorazmerje med vrednostjo izročenega premoženja ter prevzetimi obveznostmi. Odločilni nagib za sklenitev pogodbe je bila izločitev pritožnice iz dedovanja po zapustnici. Pritožnica zato zahteva nujni delež in vrnitev darila v zapuščino. Sicer pa navedena pogodba ni bila zemljiškoknjižno izvedena in tudi premičnine v pogodbi niso bile izrecno navedene. Sodišče ni preverilo zemljiškoknjižnega stanja, niti ni pridobilo podatkov o premičninah zapustnice in o denarnih sredstvih na računih zapustnice v času njene smrti. Napačno je ugotovilo, da zapustnica ni imela premoženja v času smrti, s čimer je pritožnici onemogočilo uveljavljanje dednih pravic po zapustnici.

4. Pritožnik navaja, da mu je zapustnica z oporoko z dne 20. 2. 2014 zapustila vse svoje premoženje. Pritožnik ne priznava veljavnosti njene oporoke z dne 5. 5. 2014. Tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 4. 11. 2015 je neveljavna, saj je bila sklenjena v času, ko je bila zapustnica na smrtni postelji in ni bila več poslovno sposobna, nasprotuje pa tudi prisilnim predpisom in moralnim načelom. Pritožnik uveljavlja terjatev do zapuščine v znesku 63.000,00 EUR. Skupaj s svojo partnerico je zapustnici in prej tudi njenemu možu nudil vso oskrbo in pomoč, skoraj 20 let pa je vzdrževal tudi njuno hišo in okolico. V zameno mu je zapustnica obljubila, da bo po njuni smrti vse pritožnikovo. Če ne bo tako, je podlaga odpadla in je pritožnik upravičen do plačila za delo in stroške.

5. Pritožnik v odgovoru na pritožbo dedinje pritrjuje njenim pritožbenim navedbam. Na obe pritožbi pa je odgovorila tudi zapustničina nečakinja C. C. kot oporočna dedinja in predlaga njuno zavrnitev. Vztraja, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 4. 11. 2015 sklenjena na željo zapustnice in da sta bili tako navedena pogodba kot oporoka zapustnice z dne 5. 5. 2014 odraz njene prave volje.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, očitno pa je imelo v mislih določilo prvega odstavka 203. člena Zakona o dedovanju (ZD), da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja. Ugotovilo je namreč, da je zapustnica pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 4. 11. 2015 že za časa življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem. Pri tem pa je spregledalo, da se je pritožnik z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 11. 1. 2016, priglasil k dedovanju po zapustnici na podlagi oporoke z dne 20. 2. 2014. Res je sicer, da ima po 102. členu ZD vsako poznejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, za posledico preklic naklonitve te stvari. Ne glede na to pa bi sodišče moralo upoštevati, da dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Pravnomočen sklep o dedovanju namreč po 220. členu ZD veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, zato svojih pravic ne morejo več uveljavljati v pravdi. To pomeni, da mora zapuščinsko sodišče o zahtevkih dedičev v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic odločati v zapuščinskem postopku. Če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, mora sodišče ravnati v skladu s pravili o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev na pravdo (210., 211. in 212. člen ZD).

8. Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 557. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je odplačna pogodba. Lahko pa takšna pogodba glede na okoliščine konkretnega primera prikriva darilno pogodbo. Pritožnici zato ni mogoče odrekati pravice, da zahteva vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako se smeta oba pritožnika že v zapuščinskem postopku sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ker ju sodišče prve stopnje doslej ni pritegnilo v postopek, niti ni uporabilo svojega pooblastila iz prvega odstavka 173. člena ZD, po katerem bi lahko izpodbijani sklep preklicalo, se bo moralo o vseh zahtevkih obeh pritožnikov izreči v ponovljenem postopku. Vse, kar pritožnika navajata v svojih pritožbah, so namreč dovoljene pritožbene novote. Dejansko stanje v postopku na prvi stopnji je zato ostalo vsaj nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno.

9. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo obema pritožbama, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti zapuščinsko obravnavo ter ugotoviti, ali in katera dejstva so med dediči sporna, se izreči o njihovih zahtevkih glede zapuščine ter nato izdati ustrezen sklep.

10. Po prvem odstavku 174. člena ZD vsaka stranka sama trpi svoje stroške zapuščinskega postopka. Dedinja C. C. zato ni upravičena do povračila priglašenih stroškov za svoj odgovor na pritožbo.