2. 10. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zveze društev slovenskih Sintov, Jesenice, ki jo zastopa predsednik Boris Horn, na seji 2. oktobra 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica – Zveza društev slovenskih Sintov izpodbija 1. člen Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZRomS-1). Zatrjuje, da izpodbijana določba ne vključuje vseh romskih etničnih skupin v Sloveniji, ki so se do leta 1971 imenovale Cigani. Prilaga fotokopijo faksimila Uredbe kraljevske banske uprave dravske banovine iz leta 1930, ki naj bi urejala "cigansko" vprašanje in iz katere naj bi izhajalo, da ta akt priznava gorenjske Sinte. Ker naj bi izpodbijani zakon diskriminacijsko izključeval gorenjske Sinte, naj bi bil v neskladju s 14., z 61., 62. in s 65. členom Ustave, s 26. in 27. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP) ter z 2. členom Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Uradni list SFRJ, št. 6/67 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 2/93).

2.ZRomS-1 v 1. členu določa, da ta zakon ureja položaj in opredeljuje področja posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji, pristojnost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti za njihovo izvajanje ter sodelovanje predstavnikov oziroma predstavnic romske skupnosti pri uresničevanju njihovih pravic in obveznosti, določenih z Zakonom.

3.Pobudnica zatrjuje, da je izpodbijana ureditev ZRomS-1 diskriminacijska, ker meni, da bi Zakon moral izrecno urejati tudi položaj etnične skupnosti gorenjskih Sintov.

4.Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Besedna zveza "romska skupnost" vključuje tudi Sinte, zato so očitki pobudnice neutemeljeni. Zgolj okoliščina, da njeno ime ni posebej navedeno v Zakonu oziroma v njegovem 1. členu, pa še ne pomeni zatrjevanega neskladja z Ustavo in z navedenimi mednarodnimi akti. Člen 65 Ustave določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Navedena ustavna določba pomeni pooblastilo zakonodajalcu, da romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, kot posebni etnični skupnosti z zakonom zagotovi poleg splošnih pravic, ki gredo vsakomur, še posebne pravice. Ustava torej posebno varstvo zagotavlja romski skupnosti. Zato navedbe pobudnice ne bi bile utemeljene niti, če bi bilo res kar trdi, to je, da besedna zveza "romska skupnost" ne vključuje Sintov. Ustavno sodišče namreč po 160. členu Ustave ni pristojno za presojo, ali je v skladu z Ustavo, da zakonodajalec ni posebej uredil pravic določene etnične skupnosti, razen če bi taka dolžnost zakonodajalca izrecno izhajala iz Ustave. Tega pa od zakonodajalca ne zahteva nobena izrecna ustavna določba, pa tudi ne kateri od zgoraj navedenih mednarodnih aktov. Glede na navedeno izpodbijani ureditvi tudi ni mogoče očitati, da je diskriminacijska oziroma v neskladju z Ustavo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opomba:

[1]V zakonodajnem gradivu se predlagatelj Zakona sklicuje na različne mednarodne dokumente, iz katerih izhaja, da besedna zveza "romska skupnost" ne izključuje nobene od etničnih skupnosti. Glej npr. Priporočilo Rec(2006)10 Odbora ministrov državam članicam o boljšem dostopu Romov in potujočih skupin v Evropi do zdravstvenega varstva (sprejeto 12. 7. 2006 na 971. sestanku namestnikov ministrov).