Jedro

Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na dopolnitev izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu in cenilcu M.N. za opravljeno izvedeniško delo odmerilo nagrado v bruto znesku 138,00 EUR, od te nagrade je odmerilo 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,28 EUR, tožeči stranki pa je naložilo, da je dolžna plačati manjkajoči predujem v višini 146,28 EUR.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka sama osebno. V pritožbi navaja, da je bil izvedenec M. N. imenovan in zadolžen, da oceni navedbe izvedenca B. K., ki je bil osebno prisoten po nastanku škode in jo je ocenil v višini 67.320,35 EUR. Imenovani izvedenec svojega dela ni opravil in se ni odzival niti na pozive sodišča na promptno izdelavo, zaradi česar ga je sodišče tudi dvakrat kaznovalo. Izvedenčeve dopolnitve njegovega mnenja so za ta postopek neuporabne, kljub temu pa za vsako dopolnitev posebej izstavlja račune, s čimer zlorablja predpise v škodo tožnice. Izvedenec N. postopa v nasprotju z etičnimi načeli in kodeksom svojega poslanstva, ne upošteva pa niti izračuna gospoda K., niti verodostojnih dokazov tožnice. Škodo izračunava kar „čez prst“, kot mu to sugerira nasprotna stranka. Dejstvo je, da izvedenec spisa ni skrbno proučil in je njegov cilj, kakor cilj nasprotne stranke, zavlačevati postopek in finančno „izmozgavati“ tožnico. Tožeča stranka je sodišču že večkrat upravičeno predlagala novega izvedenca. Tožnica nikoli ni zahtevala več, kot ji po zakonu in po ugotovljeni škodi gospoda K. pripada. V tem postopku se čuti zmanevrirano, psihično in finančno izmozgano. Izvedenec ni utemeljeno odgovoril niti na dokaze tožnice, v svojih dopolnitvah pa jo sploh ne upošteva. Pritožbi prilaga že pred tem v spisu vložene dokazne listine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado izvedencu M. N. za izdelavo četrte dopolnitve njegovega izvedenskega mnenja z dne 10.9.2012 (v spisu red. št. 120). V tej dopolnitvi je imenovani izvedenec svoje prvotno pisno izvedensko mnenje in predhodne tri dopolnitve dopolnil z odgovori na pripombe toženih strank z dne 24.8.2012 (v spisu red. št. 117), medtem ko tožeča stranka, kot to izhaja iz podatkov v spisu, pripomb na tretjo dopolnitev izvedenskega mnenja sploh ni podala. Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo četrte dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na tretjo dopolnitev izvedenskega mnenja. Ker pritožba tožnice takšnih pritožbenih navedb nima, saj vsa navajanja le pavšalno zatrjujejo odklonilen odnos imenovanega izvedenca do navedb in dokazov tožeče stranke, so vse pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne in se zato pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.

5. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).