Jedro

Po ustaljeni sodni praksi je pravica tožnika, da si izbere kateregakoli odvetnika, vendar pri tem sodišče ne priznava stroškov izven okrožja sedeža sodišča, saj ne gre za potrebne stroške postopka skladno z določili 155. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških postopka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 739,56 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 87,79 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo in sklep, s katerima je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 3.150,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2013 do plačila, v roku 15 dni (I. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.522,94 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sodbe ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje pa v stroškovnem delu spremeni tako, da prisojene stroške ustrezno zniža, podrejeno pa, da zadevo v stroškovnem delu vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Posledično tožena stranka tudi predlaga, da pritožbeno sodišče v plačilo naloži tožeči stranki stroške pritožbenega postopka, in sicer v roku 8 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je stroške tožnika odmerilo previsoko, saj mu je prisodilo tudi stroške, ki jih tožena stranka ni dolžna kriti (nepotrebni stroški) - gre za potne stroške za pristop pooblaščenca na naroke dne 1. 6. 2018, 11. 9. 2018 in 27. 11. 2018 in strošek njegove odsotnosti iz pisarne. Sodna praksa na tem področju je enotna - tožnik si sicer lahko izbere pooblaščenca izven kraja sedeža sodišča, vendar pa povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi tega, nasprotna stranka ni dolžna kriti. Tožnik s stalnim bivališčem v kraju A. polju je za zastopanje v tem postopku pooblastil odvetnika iz Murske Sobote, tožbo pa je vložil na naslovno sodišče v Ljubljani. Hkrati tožena stranka tudi navaja, da ni jasno, na kateri relaciji je sodišče potne stroške sploh priznalo, enako velja glede določitve števila točk za odsotnost iz pisarne, kar pomeni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje o stroških postopka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati stroške postopka v znesku 1.522,94 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila. Utemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da je sodišče zmotno priznalo potne stroške pooblaščenca za naroke z dne 1. 6. 2018, 11. 9. 2018 in 27. 11. 2018 v skupni višini trikrat po 140,60 EUR, torej skupaj 421,80 EUR. Prav tako je sodišče zmotno priznalo odvetniku nagrado za odsotnost iz pisarne v višini 480 točk oziroma 220,32 EUR, posledično pa je previsoko odmerjen tudi 22 % DDV. Po ustaljeni sodni praksi je pravica tožnika, da si izbere kateregakoli odvetnika, vendar pri tem sodišče ne priznava stroškov izven okrožja sedeža sodišča, saj ne gre za potrebne stroške postopka skladno z določili 155. člena ZPP. Iz predloženega spisa izhaja, da ima tožnik bivališče v A., odvetnik je iz Murske Sobote, tožbo pa je tožnik vložil na sodišče v Ljubljani. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in stroške odmerilo na 739,56 EUR, kar je tožena stranka dolžna tožniku priznati kot potrebne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje na podlagi 154. člena ZPP.

6. Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške postopka v višini 375 točk in 2 % stroškov za stranko, tako da je pritožbeno sodišče stroške priznalo v višini skupaj 175,57 EUR. Glede na to, da je tožena stranka uspela z polovičnim deležem, je sodišče pritožbene stroške odmerilo v višini 87,79 EUR, kar je tožnik dolžan toženi stranki povrniti. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.