Jedro

Pravilno je zato sodišče prve stopnje, kot je to navedlo tudi v točki 7 izpodbijane sodbe, kot olajševalne in obteževalne okoliščine upoštevalo le vse tiste okoliščine, ki so jih sodišča že upoštevala pri izreku posameznih kazni. Glede na navedeno torej ni mogoče pritrditi pritožniku, ko graja prvostopne zaključke zato, ker pri odmeri enotne kazni ni upoštevalo okoliščin, ki so nastale po izreku posameznih kazni.

Izrek

I. Pritožba obsojenega M.K. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni M.K. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje spremenilo pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I K 86283/2010 z dne 24. 4. 2013 in Okrajnega sodišča v Celju I K 8632/15 z dne 11. 3. 2016, kot je to podrobneje navedeno v izreku izpodbijane sodbe. Obsojencu je na podlagi prvega odstavka 55. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreklo enotno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. V skladu s prvim odstavkom 55. člena in prvim odstavkom 56. člena KZ-1 se je obsojencu v enotno kazen vštel čas že prestane kazni po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I K 86283/2010 z dne 24. 4. 2013, v zvezi s sklepom I K 86283/2010 z dne 29. 11. 2013. 2. Zoper takšno sodbo se je obsojeni M.K. pritožil. V pritožbi je navedel, da izpodbijano sodbo graja zaradi odločbe o kazenski sankciji, saj meni, da se prvostopno sodišče ni izreklo o upoštevanju predlaganih olajševalnih okoliščin, ki so nastale po izreku predmetnih kazni, s čemer je po mnenju pritožnika napačno odločilo o kazenski sankciji in hkrati pritožniku kratilo ustavno pravico do obrazložitve v skladu z 22. členom Ustave. Pritožnik je pritožbenemu sodišču predlagal, naj pri odmeri kazni upošteva okoliščine, ki so nastale po izreku sankcij po predmetnih sodbah, in sicer da preživlja mladoletnega otroka, da je zaposlen za nedoločen čas ter uspešno opravlja svoje delo in konstantno dokazuje svojo odločnost, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj, upošteva pa naj tudi, da ni v nobenem kazenskem postopku, zaradi česar predlaga, da mu pritožbeno sodišče izreče milejšo kazen ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču zaradi manjkajoče ustrezne obrazložitve o določitvi kazenske sankcije.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Kot je v izpodbijani sodbi v točki 7 navedlo že prvostopno sodišče, se pri izreku enotne kazni upošteva, da more biti le-ta večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni (3. točka drugega odstavka 53. člena KZ-1), upoštevati pa je potrebno tudi vse okoliščine, ki jih je v skladu z 49. členom KZ-1 šteti kot olajševalne oziroma obteževalne okoliščine. Kot olajševalne okoliščine je sodišče štelo vse tiste okoliščine, ki jih je sodišče že upoštevalo pri izreku posameznih kazni, na kar je na podlagi navedenega tudi odločilo, da se obsojencu izreče enotna kazen kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Okoliščina, da sodišče v izpodbijano sodbo ni prepisalo vseh okoliščin, ki so že bile upoštevane pri izreku posameznih kazni, in so razvidne iz pravnomočnih sodb, pa tudi ne pomeni, da je s tem obsojencu kršilo ustavno zajamčene pravice.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo v postopku neprave obnove kazenskega postopka pravilno spremenilo prejšnji sodbi glede odločbe o kazni in obsojencu v skladu z zakonom izreklo eno samo kazen. Pri nepravi obnovi kazenskega postopka ter združevanju kazni iz pravnomočnih sodb z izrekanjem ene same kazni za dejanja v steku, sodišče izreče novo kazen samo na podlagi tistih okoliščin, ki so že bile upoštevane pri odmeri kazni v rednih kazenskih postopkih. Pravilno je zato sodišče prve stopnje, kot je to navedlo tudi v točki 7 izpodbijane sodbe, kot olajševalne in obteževalne okoliščine upoštevalo le vse tiste okoliščine, ki so jih sodišča že upoštevala pri izreku posameznih kazni. Glede na navedeno torej ni mogoče pritrditi pritožniku, ko graja prvostopne zaključke zato, ker pri odmeri enotne kazni ni upoštevalo okoliščin, ki so nastale po izreku posameznih kazni.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Glede na to, ker bo moral obsojenec na prestajanje zaporne kazni in bo brez rednih sredstev za preživljanje, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.