Jedro

Ko tožnik uveljavlja zahtevek zaradi neveljavnosti oporoke, mora biti iz tožbe jasno razvidno, katero od oblik neveljavnosti uveljavlja.

Tožbeni zahtevek po 61. členu ZD je oblikovalni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pisna oporoka pokojne M. K., sestavljena dne 15. 6. 2006, pravno neveljavna. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 3.281,06 EUR.

Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Zaradi narave odločitve višje sodišče pritožbenih razlogov ne povzema.

Pritožbi je višje sodišče ugodilo na podlagi uradnega preizkusa izpodbijane sodbe.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožeča stranka uspela z gotovostjo dokazati, da pokojna M. K. dne 15.6.2006, ko je podpisala sporno oporoko, zaradi duševne bolezni ni bila sposobna razumeti pomena svojih odločitev in dejanj ter tako ni bila sposobna izjaviti svoje prave poslednje volje. Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku v opisani situaciji predstavlja določba 61. člena Zakona o dedovanju(1) (v nadaljevanju ZD) o razveljavitvi oporoke.

Tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je oporoka zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti zapustnice “pravno neveljavna“. Iz tožbenih trditev pa je mogoče razbrati, da tožniki uveljavljajo tožbeni zahtevek po 61. členu ZD(2). Tako oblikovan tožbeni zahtevek je nejasen. Pojem pravne neveljavnosti namreč pomeni splošni pojem za neučinkovanje pravnih poslov, ki se lahko pojavlja v obliki ničnosti ali izpodbojnosti, po nekaterih stališčih pa še v obliki neobstoječih pravnih poslov(3). Tudi ZD sledi takšni delitvi neveljavnosti. Teorija(4) govori o ničnih in izpodbojnih oporokah. ZD pa nekoliko nedosledno oz. za obe obliki neveljavnosti uporablja izraz neveljavnost (npr. 60. člen ZD v pomenu ničnosti, 76. člen pa v pomenu izpodbojnosti) ali pa govori o tem, da je mogoče (z oblikovalnim zahtevkom) zahtevati razveljavitev oporoke (61. člen ZD).

Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku na ugotovitev “pravne neveljavnosti“ oporoke razsodilo, s tem pa je zaradi splošne in preširoke ter zato nejasne formulacije le-tega tudi izrek sodbe nedoločen. Zaradi napake, ki se nanaša na sam izrek, je sodba neučinkovita(5). Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(6) (v nadaljevanju ZPP).

Tožena stranka ugotovljene kršitve v pritožbi sicer ni uveljavljala, vendar mora pritožbeno sodišče nanjo paziti po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Višje sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je namreč takšne narave, da ne omogoča, da bi jo odpravilo višje sodišče ne da bi posegalo v ustavno varovane pravice pravdnih strank.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu s 108. členom ZPP tožečo stranko pozvati, naj nejasno tožbo popravi oziroma oblikuje tako, da bo jasna, popolna ter primerna za obravnavanje.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in je zadevo vrnilo v novo sojenje, se odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Ur. l. SRS št. 15/76 s sprem. in dop.

(2) Kakšen mora biti v tem primeru tožbeni zahtevek v skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča izhaja iz sodbe II Ips 336/2009 z dne 11. 11. 2010. (3) Povzeto po: . A. Polajnar Pavčnik v: Plavšak, Juhart, Jadek Pensa, Kranjc, Grilc, Polajnar Pavčnik, Dolenc, Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 504. (4) Prim.: K. Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni list RS, 1991, str. 80 – 96 in J. Crnić, Zakon o nasleđivanju, Organizator Zagreb, 1998, str. 95-97. (5) Povzeto po: J. Zobec v Ude, Betteto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 3. knjiga, str. 308. (6) Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008