Jedro

V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ohranilo sklep o izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21326/2016 z dne 7. 3. 2016 v prvem in tretjem odstavku izreka v veljavi, tako da je toženec dolžan tožniku plačati 12.278,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2015 ter izvršilne stroške v znesku 156 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2016 dalje. Tožencu je naložilo plačilo tožnikovih stroškov postopka.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj zadevo vrne v novo sojenje. Ugotovljeno dejansko stanje je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče je slepo sledilo izpovedbam direktorja R. A. in priče J. P., ne da bi upoštevalo, da je njegova sestra. V spisu ni dobavnice, iz katere bi izhajalo, da je tožnik družbi L., d.o.o., dobavil izdelke v vrednosti 12.278,49 EUR. Toženec in M. K. sta skladno izpovedala, da jima ni znano, da bi tožnik dobavil izdelke v navedeni vrednosti in da je dobavnice običajno podpisoval nekdo od njiju. Če bi bila embalaža dobavljena, bi M. K. zanjo zagotovo vedel. V spisu je tudi pisni dokaz, v katerem je navedeno, da je tožnik za družbo L., d.o.o., izdelal kartonsko embalažo v vrednosti 5.188,63 EUR, ni je pa dostavil. L., d.o.o., torej ni prejel računov, niti ni podpisal dobavnice. V 7. točki obrazložitve je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnim postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je navedeno, da materialno dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje, in ne tisti, ki zanika, v nadaljevanju pa, da bi moral toženec dokazati, da podpis na meničnih izjavah ni njegov.

Izvedenec je podal zgolj domnevo, da je pri odvzemu rokopisa lahko šlo za nepravilnosti, ni pa tega zatrjeval z gotovostjo. Pri odvzemu rokopisa niti ni bil navzoč. Navzoč je bil sodnik, ki je tožencu precej hitro narekoval besedilo, ki ga je moral toženec pisati s hitrostjo strojepiske. Ves čas je stal zraven in mu gledal pod roke ter tako nanj vršil dodatni pritisk. Ni opazil nepravilnosti. Toženec je končal zgolj osnovno šolo in ni vešč pisanja na roke.

Napačna je odločitev o stroških postopka. Ni obrazložena in toženec ne ve, kaj predstavljajo stroški v prisojeni višini. Tudi sicer so prisojeni previsoko. Ker je bil oproščen plačila stroškov postopka, bi morali bremeniti proračun.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnice. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki ji ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožeči stranki plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu Zakona o menici (ZM) in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.

6. Neutemeljeni so očitki o zmotnosti zaključka, da je toženec podpisal menično izjavo in menico. Zaključek temelji na izpovedbah prič J. P. in A. Z., da je toženec poroštveno in menično izjavo prebral in podpisal v njuni navzočnosti in da sta nastali istega dne, ter izvedenskem mnenju, da je na podlagi zbranega gradiva mogoče le s 60 % verjetnostjo ugotoviti, da izjav ni podpisal toženec, in da bi za zanesljivejše mnenje moral izvedenec imeti na razpolago več primerjalnega gradiva, ki pa ga, ker je toženec pri odvzemu primerjalnega rokopisa na obravnavi namerno prenarejal pisavo, izvedenec ni imel na razpolago.

7. Pritožbena trditev, da je izvedenec le dopustil možnost o prenarejanju pisave, nima podlage v izvedenskem mnenju. Izvedenec je izrecno navedel, da je na odvzetem primerjalnem rokopisu, ki ga je v skladu z njegovimi pisnimi navodili pridobilo sodišče, izkazano namerno prenarejanje pisave, ter da so ti znaki jasni in izkazujejo namen vplivanja na izid analize istovetnosti rokopisa. Navedel je tudi, da glede na to, da gre za obravnavo ene same črke, ki je napisana poenostavljeno, z dodatnim odvzemom ne bi prišli do ustreznega gradiva, ki bi nudilo podlago za podajo zanesljivega mnenja.

8. Navedbe o razlogih za neustreznost rokopisa, s katerimi skuša toženec izpodbiti navedeni zaključek sodbe, je podal šele v pritožbi, ni pa navedel razlogov, zaradi katerih tega ni mogel storiti neposredno po pridobitvi rokopisa ali vsaj po pridobitvi izvedenskega mnenja. Glede na to niso upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Neutemeljen je tudi očitek o napačni porazdelitvi dokaznega bremena. Zaključek o dokazanosti spornega dejstva temelji na oceni vseh izvedenih dokazov. Šele če se sodišče po izvedenih dokazih ne bi moglo prepričati o tem, ali je toženec podpisal menico in menično izjavo, bi odločilo po pravilih o dokaznem bremenu, obravnavani primer pa ni tak.

10. Ker gre za izpolnitev menične obveznosti, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vprašanju, ali je bilo blago dejansko dobavljeno družbi L., d.o.o., ali ne.

11. Neutemeljeni so tudi očitki zoper odločitev o stroških postopka. Za obrazloženost odločitve o stroških zadostuje, da se sodišče sklicuje na priglašene postavke v stroškovniku, s katerim se je toženec imel možnost seznaniti. Iz priznanih postavk ne izhaja, da bi bile priglašene previsoko. Pritožnikovo stališče, da bi morali stroški nasprotne stranke bremeniti proračun, nima podlage v zakonu. Že v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči je bilo navedeno, da dodeljena brezplačna pravna pomoč v skladu z 9. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

12. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kotneutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).