Jedro

Zapuščinsko sodišče namena zapustnika in med dediči sporne vsebine oporoke ne sme razlagati sámo. Zato je ravnalo pravilno, ko je zaradi vprašanja veljavnosti oziroma vsebine oporoke zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in dedinjo A. A. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je zapustnikova oporoka z dne 26. 6. 2009 nična ter da iz vsebine oporoke z dne 4. 2. 2014 izhaja zapustnikova volja, da je oporočna dedinja vsega premoženja zapustnikova žena B. B. (II. točka izreka). Dedinja je bila napotena, da tožbo vloži v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in o tem predloži sodišču dokazilo (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja A. A., ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da ne obstojijo sporna dejstva, ki bi narekovala prekinitev zapuščinskega postopka v smislu 210. člena Zakona o dedovanju (ZD). Oporoki sta pravna akta, ki jo mora sodišče sámo tolmačiti. Ni jasno, kaj pomeni prečrtanost oz. prekrižanost neke listine, bi pa vsak normalen človek menil, da je takšna listina neveljavna. Če pa sodišče meni, da je prva oporoka kljub prekrižanosti veljavna, naj jo uporabi in v sklepu o dedovanju svojo odločitev ustrezno obrazloži. Tudi oporoko z dne 4. 2. 2014 naj sodišče tolmači sámo. Iz nje po zdravorazumskem tolmačenju izhaja, da je zapustnik celotni svoji zapuščini namenil enotni pravni status, deduje pa jo vdova B. B. V tej drugi oporoki pritožnica ni navedena kot oporočna dedinja, zato bo lahko uveljavljala nujni delež na celotnem zapustnikovem premoženju oz. na vsaki stvari, ki sodi v zapuščino.

3. Dedinji C. C. in B. B. sta na pritožbo odgovorili. Predlagata njeno zavrnitev in priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno z določbo 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo ali na upravni postopek stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD), če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu.

6. Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 4. 2. 2014 preklicana oporoka z dne 26. 6. 2009 in je (bila) potemtakem zapustnikova volja, da je oporočna dedinja vsega premoženja njegova vdova B. B. Sama prečrtanost oz. prekrižanost oporoke ni povezana z ničnostjo; kot temeljno pa se postavlja vprašanje zapustnikove volje, ki pa sodi v krog dejanskih vprašanj.

7. Zapuščinsko sodišče namena zapustnika in med dediči sporne vsebine oporoke – glede na prej citirane zakonske določbe – ne sme razlagati sámo. Zato je ravnalo pravilno, ko je zaradi vprašanja veljavnosti oz. vsebine oporoke zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo A. A. napotilo na pravdo. Njene navedbe je štelo za manj verjetne, pritožba pa tega zaključka sodišča prve stopnje niti ne izpodbija. Ob tem pritožbeno sodišče (še) pripominja, da napoteni dedič ni strogo vezan na vsebino napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča. 8. Pritožba ni utemeljena, ob preizkusu izpodbijanega sklepa pa višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo ni končni sklep, zato so stroški, ki so nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, del stroškov postopka. O njih bo odločalo sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o dedovanju.