Jedro

Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje (prvi odstavek 40. člena ZDru-1), kar pomeni, da se zanj uporabljajo vsa pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku, vključno z določbo 233. člena ZFPPIPP o vračilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima sicer enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Ta določba se za društva ne uporablja, saj se pravila 2. poglavja ZFPPIPP o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb uporabljajo le za gospodarske družbe, smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad (prvi odstavek 27. člena ZFPPIPP). Vendar pa odgovornost nekdanjega poslovodje za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP ni vezana na obstoj odškodninske odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP. Poleg tega je tudi zastopnik društva odgovoren za zakonito poslovanje društva. Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZDru-1 namreč za to odgovarjata društvo in zastopnik društva, če temeljni akt ne določa drugače, česar pa pritožnica ni zatrjevala in ne dokazala. Odgovorne osebe odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem za obveznosti društva tudi po drugem odstavku 6. člena ZDru-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nekdanje poslovodje stečajnega dolžnika A. A. zoper sklep z dne 8. 9. 2025, s katerim je sodišče prve stopnje zadnjima poslovodjema stečajnega dolžnika A. A. in B. B. naložilo plačilo predujma za začetne stroške stečajnega postopka v znesku 2.416,11 EUR. Oprlo se je na določbo devetega odstavka 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da če v primeru iz sedmega odstavka 233. člena tega zakona (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi sodišče) vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni le, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dejstev, ki so pravno relevantna za odločitev o odgovornosti poslovodje za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in ki bi jo lahko razbremenila, A. A. ni navedla, sodišče pa nima pooblastila, da bi lahko poslovodjo oprostilo tega plačila zaradi slabega premoženjskega stanja. Po presoji sodišča prve stopnje se določba 233. člena ZFPPIPP uporablja za poslovodje vseh pravnih oseb, nad katerimi se lahko opravi stečajni postopek, ne samo za gospodarske družbe. Glede na to je pritožnici naložilo plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka v višini založenega predujma kljub temu, da se za društva ne uporablja pravilo ZFPPIPP, da bi moral zakoniti zastopnik v enem mesecu od nastopa insolventnosti predlagati začetek stečajnega postopka in pritožnica ni ravnala protipravno.

2.Zoper sklep se pritožuje nekdanja poslovodja stečajnega dolžnika A. A. V pritožbi okvirno predstavi svojo življenjsko zgodbo in trenutno težko finančno stanje ter prosi za oprostitev plačila naloženih stroškov stečajnega postopka. Pojasni tudi razloge za ustanovitev društva in izvedene humanitarne akcije ter položaj društva po zaprtju računa, ko več let ni delovalo. Za vložitev predloga za stečaj se je odločila, ker ji je bilo rečeno, da je to brezplačno. Ni vedela, da je vmes zapadel dolg do FURS, nato pa ni bilo več mogoče ustaviti stečajnega postopka. Stečajni dolžnik je bil praktično brez dolgov (razen 64,00 EUR do FURS) in se je stečaj delal brez pomena.

3.Upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je pravna podlaga za naložitev plačila začetnih stroškov stečajnega postopka nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika 233. člen ZFPPIPP. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da pritožnica ni podala nobenih trditev in ne predlagala dokazov za razbremenitev svoje odgovornosti po devetem odstavku tega člena, skladno s katerim se posamezni član poslovodstva lahko razbremeni odgovornosti, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin (da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka) ni mogel vplivati.

5.Društvo je pravna oseba zasebnega prava (prvi odstavek 5. člena Zakona o društvih - ZDru-1). Gre za samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov, namen ustanovitve in delovanja društva pa ni pridobivanje dobička (prvi in tretji odstavek 1. člena ZDru-1). Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva (drugi odstavek 3. člena ZDru-1). Iz tega izhaja, da se lahko tudi društvo kot nepridobitno združenje ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo, ki pa ne sme biti edina dejavnost društva in njen namen ne sme biti ustvarjanje dobička. Posledično je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je treba predsednika društva obravnavati enako kot vse pravne osebe, nad katerimi je mogoče izvesti stečajni postopek po ZFPPIPP.

6.Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje (prvi odstavek 40. člena ZDru-1), kar pomeni, da se zanj uporabljajo vsa pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku, vključno z določbo 233. člena ZFPPIPP o vračilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima sicer enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Ta določba se za društva ne uporablja, saj se pravila 2. poglavja ZFPPIPP o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb uporabljajo le za gospodarske družbe, smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad (prvi odstavek 27. člena ZFPPIPP). Vendar pa odgovornost nekdanjega poslovodje za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP ni vezana na obstoj odškodninske odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP. Poleg tega je tudi zastopnik društva odgovoren za zakonito poslovanje društva. Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZDru-1 namreč za to odgovarjata društvo in zastopnik društva, če temeljni akt ne določa drugače, česar pa pritožnica ni zatrjevala in ne dokazala. Odgovorne osebe odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem za obveznosti društva tudi, če so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam; pri čemer odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem (tretji odstavek 6. člena ZDru-1).

7.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP tudi za pritožnico. Ni sporno, da je bila ves čas od ustanovitve zastopnica društva in da vrednost unovčene stečajne mase društva ne zadošča za vrnitev plačil v višini, ki je enaka predujmu za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje pa je pravilno presodilo tudi, da pritožnica ni ne trdila in ne dokazala, da na nastanek okoliščin, da v stečajni masi društva ni premoženja niti za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka, v času, ko je opravljala funkcijo zastopnice društva, ni mogla vplivati. ZFPPIPP v devetem odstavku 233. člena jasno določa, da je trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti na poslovodji oziroma v primeru društva na njegovem zastopniku.

8.Enako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče nima pooblastila, da bi lahko poslovodjo oziroma nekdanjo zastopnico društva oprostilo tega plačila zaradi slabega premoženjskega stanja. Okoliščine, ki jih navaja pritožnica (da živi v najemnem stanovanju, je zaposlena kot blagajničarka in prejema minimalno plačo, vzdržuje hčerko in ima na računu blokado v višini cca 13.000 EUR, ki se zaradi minimalne plače pokriva izključno z rubežem letnega in zimskega regresa) bodo lahko relevantne v eventualnem nadaljnjem izvršilnem postopku, v katerem mora izvršilno sodišče upoštevati zakonsko določene omejitve izvršbe. Pravnomočni sklep, s katerim sodišče naloži plačilo iz devetega odstavka 233. člena je namreč izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase; če pa le zaradi izterjave navedenega povračila stečajni upravitelj ne bi mogel zaključiti postopka, pa sme terjatev prenesti na osebo, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena predujem založila ali v skladu s sedmim odstavkom tega člena opravila plačila, če ta v ta prenos privoli, v nasprotnem primeru pa terjatev preneha.

9.Pritožbene navedbe, da je bil stečajni dolžnik praktično brez dolgov (razen 64,00 EUR dolga do FURS) in se je stečaj delal brez pomena, na odločitev ne morejo več vplivati. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložil dolžnik (zanj pritožnica) in na tej podlagi je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, ki je pravnomočen. Sedaj ni več poti nazaj, ne glede na pomen stečaja in majhen znesek dolga. Umik predloga za začetek stečajnega postopka je skladno z določbo šestega odstavka 232. člena ZFPPIPP mogoč samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, v konkretnem primeru torej ne več.

10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Višje sodišče sodišče je zato ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni naredilo kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Podobno sodba VSRS X Ips 304/2010 z dne 28. 3. 2012, da je društvo mogoče uvrstiti pod pojem „podjetja“ skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

2Prim. sklep VSL Cst 85/2024 z dne 3. 4. 2024.