Up-420/00

21. 5. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 937/98 z dne 15. 4. 1999 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 195/96 z dne 24. 3 1998 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 585/2000 z dne 26. 10. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 195/96 z dne 10. 3. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavna pritožnica v laično sestavljeni ustavni pritožbi smiselno izpodbija vse v izreku navedene sodne odločbe. Zatrjuje, da ji je bila kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (pravica do enakega varstva pravic), saj sodišča niso izvedla vseh dokazov, ki jih je predlagala.

2.Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavna pritožba je poseben institut varovanja človekovih pravic in svoboščin in je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbe, zato jo je mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po določbi 52. člena ZUstS pa je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 937/98 z dne 15. 4. 1999 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 195/96 z dne 24. 3. 1998 je očitno vložena po izteku 60 dnevnega roka, pritožnica pa ni izkazala razlogov iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS. S predlogom za obnovo postopka se rok za vložitev ustavne pritožbe ne podaljša. Zaradi navedenega je bilo treba ustavno pritožbo zoper navedene sodne odločbe zavreči (1. točka izreka).

4.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 585/2000 z dne 26. 10. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XI Pg 195/96 z dne 10. 3. 2000 je pravočasna. Navedeni sodni odločbi se nanašata na odločanje po predlogu za obnovo postopka. Zato se je Ustavno sodišče omejilo na ugotavljanje, ali so v tem postopku bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker je ocenilo, da tudi izvedba novo predlaganega dokaza ne bi z ničimer pripomogla k izdaji drugačne, za pritožnico ugodnejše odločbe. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo in pritrdilo stališčem sodišča prve stopnje. Kot že navedeno, pritožnica meni, da bi sodišče moralo predlagani dokaz izvesti. Ker ga ni izvedlo, naj bi ji bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

6.Pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave, katere del je tudi pravica do kontradiktornega postopka, se nanaša tudi na dokazni postopek. Med drugim iz te pravice izhaja tudi, da sodišče ne sme zavrniti dokaznih predlogov strank, če za to niso podani ustavno sprejemljivi razlogi. Iz ustavne pravice do kontradiktornega postopka po 22. členu Ustave torej načeloma izhaja tudi prepoved t. i. vnaprejšnje dokazne ocene. Vendar pa je v obravnavani zadevi treba upoštevati, da ne gre za zavrnitev dokaznih predlogov pritožnice v teku rednega pravdnega postopka, pač pa v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Treba je namreč upoštevati, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, katere pomen poudarja tudi Ustava (158. člen Ustave), obenem pa je pravnomočnost oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob upoštevanju tega vidika se izkaže, da sodišče določbam tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št 4/77 - ZPP/77) glede obnove postopka z razlago ni dalo vsebine, ki bi bila v nasprotju z ustavnimi pravicami. Ustavno dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka. Ustavno sodišče ob tem ne more preizkušati pravilnosti te dokazne ocene sodišča, saj gre pri tem zgolj za oceno pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja. V skladu s 50. členom ZUstS je ob preizkusu ustavne pritožbe omejeno na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma ali je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Sodišče je glede na pravna stališča, zavzeta v pravnomočni sodbi, ocenilo, da predlagani novi dokaz ne more vplivati na drugačno odločitev. Te presoje ni mogoče oceniti kot nerazumne ali arbitrarne oziroma očitno napačne. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo (2. točka izreka).

7.Pritožnica je predlagala razveljavitev vseh sodb in tudi razveljavitev četrtega odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL). Predloga ne utemeljuje niti ne navaja, v čem naj bi bile navedene določbe protiustavne. Zato Ustavno sodišče takega predloga ni štelo za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb ZPPSL.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka ter prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Lojze Ude