Jedro

Ni dokazana izpolnitev pogojev za oprostitev plačila carine po 50. členu CZ, če se "zaključek", naveden v uvozni deklaraciji, ne ujema z "zaključkom" v izvozni deklaraciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice S. z dne 10.5.1994, s katero je organ prve stopnje zavezal tožečo stranko k plačilu 77.972,00 SIT uvoznih davščin za blago, uvoženo po uvozni carinski deklaraciji z dne 11.7.1991, Carinarnice S. - Carinska izpostava T.. Poleg carine v višini 50.020,00 SIT je obračunana še carinska evidenca v višini 2.942,00 SIT in posebna davščina v višini 25.010,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je iz spisov zadeve razvidno, da je tožeča stranka dne 11.7.1991 po uvozni carinski deklaraciji pri Carinarnici S., uvozno ocarinila 2.500 kosov ročajev za pohištvo v valutni vrednosti 4.400.000,00 ITL za uporabnika B., d.o.o., Proizvodnja in promet blaga C. z matično številko ... Ob uvozu je uveljavljala ugodnosti po določbi 50. člena Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76 do 21/90 - CZ), pri čemer je bila k uvozni carinski deklaraciji priložena izjava uporabnika blaga, da bo iz uvoženega blaga izdelal leseno kuhinjsko pohištvo, skupna vrednost blaga za izvoz bo najmanj za 50 % večja od vrednosti uvoženega blaga, izdelano blago pa bo izvoženo najpozneje v roku enega leta. Tožena stranka ni mogla upoštevati, da je izvoz blaga oziroma razdolžitev izvršena z izvozom po izvozni carinski deklaraciji št. ... z dne 10.9.1991, saj se nanaša na proizvajalca B. z matično številko ..., ne pa na uporabnika B. Pohištvo., d.o., C. z matično številko ..., ki je dal svojo izjavo pri uvozu po deklaraciji št. ... Vrednost izvoza je namreč uporabljena pri razdolžitvi uvoza za tega proizvajalca in je ni mogoče uporabiti še za razdolžitev drugega proizvajalca. Uporabnik je pri uvozu blaga priložil izjavo, da bo uvoženo blago izvoženo po zaključku št. ... z dne 10.7.1991. Iz izvozne carinske deklaracije pa je razvidno, da je blago dejansko izvoženo po zaključku št. ... z dne 14.3.1991. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo kot nezakonito, ker meni, da je vse svoje obveznosti izvoza po UCD ... z dne 11.7.1991 izpolnila. Blago je uvozila za končnega uporabnika B., Proizvodnja in trgovina, d.o.o., ki je bil takrat še enovita pravna oseba z oddelkom proizvodnje Pohištvo. Kasneje je le-ta ustanovil samostojno podjetje B. Pohištvo, d.o.o., ki je prevzelo vse obveznosti prejšnjega koristnika, tudi izvoz v višini 150 % za razdolžitev navedene UCD in je to obveznost tudi realizirala. Ker gre za enega in istega uporabnika, so ugotovitve v odločbi tožene stranke, da gre za različne pravne osebe z različnimi matičnimi številkami, napačne. Sodišču predlaga, da razveljavi odločbi prve in druge stopnje in ustavi carinski postopek. Od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov tega upravnega spora v 15 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in poudarja, da je kljub organizacijskemu preoblikovanju zadevnega podjetja, le to v letu, ko bi moralo izpolniti prevzeto obveznost, še vedno delovalo kot pravni subjekt. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 50. člena CZ se za uvoz surovin in repromateriala ne plača carina, če se to blago v celoti uporablja v proizvodnji blaga za izvoz, ki se najpozneje v enem letu od dneva, ko je šlo čez carinsko črto, izvozi v tujino. V primeru, če blago ni bilo izvoženo v tujino v vrednosti in rokih iz 1. odstavka 50. člena CZ, se plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz oziroma po predpisih, ki veljajo na dan, ko se vloži zahteva za obračun carine in drugih uvoznih davščin (2. odstavek 50. člena CZ).

Iz listin, zbranih v upravnih spisih, izhaja, da so tožeči stranki utemeljeno obračunane uvozne dajatve po predpisih, ki so veljali na dan poteka roka za izvoz. Uvozni deklaraciji št. ... z dne 11.7.1991 je priložena izjava podjetja B. Pohištvo d.o.o., C., podjetje za proizvodnjo in promet pohištva ter opreme, da blago uvaža po pogodbi o uvozu št. ... z dne 10.7.1991, kar je z isto številko in datumom vpisano v uvozni deklaraciji v posebni rubriki kot "zaključek". V isti deklaraciji je navedeni uporabnik vpisan z matično številko ... Izvozna deklaracija št. ... z dne 11.9.1991, ki jo v dokaz svojim trditvam prilaga tožeča stranka v pritožbenem postopku, pa vsebuje "zaključek" s številko ... in z datumom 14.3.1991. V tej izvozni deklaraciji je kot uporabnik (proizvajalec) vpisan B. z matično številko ... Tudi če bi držala trditev tožeče stranke, da gre kljub različnim matičnim številkam za istega uporabnika, za katerega naj bi tožeča stranka kot carinski zavezanec uvozila in izvozila predmetno blago, je v tem primeru bistvena predvsem ugotovitev, da se navedeni deklaraciji (uvozna in izvozna) ne nanašata na isti "zaključek", na podlagi katerega se je ugotavljala izpolnitev pogojev za oprostitev plačila carine po 50. členu CZ. Tudi iz drugih spisu priloženih dokaznih listin izhaja, da so tožbene navedbe o izpolnitvi obveznosti izvoza po UCD ... z dne 11.7.1991 neutemeljene, kot je to pravilno ugotovila že tožena stranka.

O predlogu za povrnitev stroškov sodišče ni odločalo, saj glede na določbo 61. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) trpi vsaka stranka v upravnih sporih svoje stroške.

Glede na navedeno, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77, ki ga je tako kot CZ uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS/97).