Jedro

Vsaka stranka je poslovno sposobna, če (se) ne dokaže drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se je toženec dolžan v roku 60 dni izseliti iz enosobnega stanovanja št. 1 v izmeri 43,54 m2, 7/a ter ga praznega oseb in stari izročiti v posest tožeči stranki. Tožencu je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 29.221,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.4.2000 do plačila. Proti sodbi je toženec po pooblaščencu vložil pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11.točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da toženca, ki naj bi bil pravdno nesposobna stranka, ni zastopal zakoniti zastopnik. Pravdna stranka je po mnenju pritožnika lahko pravdno nesposobna, čeprav ji poslovna sposobnost ni odvzeta. Na toženčevo pravdno nesposobnost naj bi kazale predvsem "listine medicinske narave". Toženec ima že od 6. meseca rojstva dalje psihosomatske težave zaradi mentalne subnormalnosti, kar naj bi bilo razvidno iz priložene medicinske dokumentacije (priloge pritožbi od B1 - B6). Od tega časa uživa toženec močna zdravila, večkrat dnevno se mu zvrti v glavi, po razburjenjih pa ga kar vrže. V letu 1987 je bil toženec pri 25 letih zaradi posledic navedenih bolezni invalidsko upokojen. Meni, da je iz navedenih dejstev in okoliščin moč sklepati, da toženec zaradi telesne prizadetosti ni bil sposoben razumeti tožbe in zato tudi ni odgovoril na tožbo. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo zamudno sodbo zoper toženca, potem ko je ugotovilo, da so po prvem odstavku 318.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) izpolnjene vse procesne predpostavke (člen 318/1 ZPP, točke od 1 do 4), ki so pomembne za izdajo takšne sodbe v primeru, če toženec (pravočasno) ne odgovori na tožbo (277.člen ZPP). Obrazloženo očitana kršitev določb pravdnega postopka po določbi 11.točke drugega odstavka 339.člena ZPP, da pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ni podana. Po določbi prvega odstavka 77. člena ZPP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna (pravdno sposobna), sama opravlja pravdna dejanja. To pomeni, da je pravna oziroma procesna sposobnost stranke odvisna, čeravno ne pojmovno identična, od njene poslovne sposobnosti, kar po nasprotnem omogoča sklepanje, da je vsaka stranka, ki ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost, pravdno sposobna za opravljanje pravdnih dejanj. Citirana zakonska določba vzpostavlja pravno domnevo, da je vsaka pravdna stranka poslovno sposobna, dokler (se) ne dokaže nasprotno. Ob tem je opozoriti, da je posebej z zakonom predviden nepravdni postopek, v katerem se ugotavljajo pogoji za presojo (odvzem in vrnitev) poslovne sposobnosti (členi 44. do 56. Zakona o nepravdnem postopku). V obravnavanem primeru je toženec v pritožbi predložil odločbe pristojnega upravnega organa v zvezi z invalidsko upokojitvijo in medicinsko dokumentacijo (izvidi nevropsihiatra) o svojem psihosomatskem stanju. Sodišče druge stopnje glede zatrjevane kršitve ocenjuje, da okoliščine, izhajajoče iz predložene dokumentacije, ki zgolj ponazarjajo toženčev proces zdravljenja, zlasti od upokojitve dalje, niso pravno relevantne za presojo poslovne sposobnosti. Ob pomanjkanju drugih dokazov velja namreč zakonska domneva o toženčevi popolni poslovni sposobnosti, ki je pritožnik v pritožbenem postopku ni uspel ovreči. Po obrazloženem se izkaže, da dopustno uveljavljani pritožbeni razlog ni podan (338.člen ZPP) in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350.člena ZPP), je bilo treba pritožbo toženca po določbi 353.člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.