Jedro

Tožnica je postavila ugotovitveni zahtevek, da denarna sredstva spadajo v zapuščino. Zgolj z ugotovitvenim zahtevkom do cilja, ki ga zasleduje s tožbo, tj. da kot dedinja pridobi del teh sredstev, ne more priti. Tožnica bi poleg ugotovitvenega morala postaviti tudi dajatveni zahtevek po vračilu denarnih sredstev v zapuščino. Če ga ni postavila, bi jo moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na navedeno opozoriti, ne glede na to, da jo je zastopal odvetnik, ki je strokovnjak na pravnem področju. Šele s pravilno oblikovano tožbo bo tožnica lahko uveljavila svoj pravni in ekonomski interes.

Sodišče prve stopnje je v izreku ugotovilo, da v zapuščino spadajo zgoraj navedena denarna sredstva, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, ker za prehod premoženja zapustnice v sfero šeste toženke ni podlage. Tak premik utemeljuje zapustničino terjatev nasproti šesti toženki iz naslova neupravičene pridobitve in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine. Ob priznanju ugotovitvenega zahtevka v izreku, sodišče v obrazložitvi govori o terjatvi nasproti šesti toženki, kar utemeljuje dajatveni zahtevek. Tako gre ugotoviti, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, s tem pa absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da v zapuščino po pokojni M. S. spadajo tudi denarna sredstva v znesku 48.868 EUR (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 1.574,16 EUR (II. točka izreka).

2. Šesta toženka sodbo izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je v predmetnem postopku ključna ugotovitev ali je pokojna prejela 48.868 EUR ali ne. Sodišče se je pri dokazni oceni preozko oprlo na razlago zapisa v potrdilu z dne 7. 10. 2014. Nadalje ni jasno, ali sodišče nakazuje, da naj bi denar predstavljal darilo oziroma posojilo. Takšne trditve iz spisovne dokumentacije ne izhajajo, pa tudi sicer ne bi bilo mogoče premika denarja v sfero šeste toženke šteti za neupravičeno obogatitev, če se na potrdilu nahaja podpis pokojne, zato je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče ni ustrezno obrazložilo, zakaj ni verjelo izpovedi šeste toženke ter je napačen zaključek, da iz njene izpovedi posredno izhaja, da je denar prejela ona. Sodišče je dokazno breme napačno razdelilo na dva dela, ko je šesti toženki naložilo, da dokaže, da je denar predala pokojni. Šesta toženka je v postopku zatrjevala obstoj negativnega dejstva, da denarja ni prejela, zato ji je sodišče naložilo prehudo dokazno breme. Pritožba izpostavlja, da je sodišče nepravilno upoštevalo številne indice, na podlagi katerih šesti toženki ni poklonilo vere (v pritožbi našteti od točke a do točke j). Sodba ne vsebuje argumentov o odločilnih dejstvih in ker ne temelji na nobenih konkretnih dokazih, ampak le na indicih, gre tudi za sodbo presenečenja. Bistveno kršitev določb postopka predstavlja dejstvo, da je sodišče zaslišalo vse tožene stranke, a se do njihovih navedb ni opredelilo. Poleg tega je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj ni pridobilo in vpogledalo v spis opr. št. P 1387/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani, niti se ni opredelilo, zakaj je dokazni predlog zavrnilo, s tem pa je šesti toženki odvzelo pravico do izjave. Šesta toženka predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožničin zahtevek v celoti zavrne, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Drugi odstavek 350. člena ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, med drugim tudi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Po 14. točki navedenega člena je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pravna teorija je že zavzela stališče, da sodbe ni mogoče preizkusiti, kadar je obrazložitev sicer logično dosledna, njen končni sklep pa je v nasprotju s tistim, kar je zapisano v izreku, ali kadar prihaja do nasprotja med izrekom in obrazložitvijo.1

5. Tožnica je v tožbi sprva nejasno navedla, da naj bi se denar nahajal pri šesti toženki v hrambi kot darilo zapustnice, ali pa ga je ona izročila komu tretjemu. Vendar je po ugovoru tožene stranke, da tožba ni sposobna za obravnavanje, saj ni jasna ne dejanska niti pravna podlaga, v nadaljnjih vlogah podala izrecno trditveno podlago, da je navedena sredstva od odvetnika P. 7. 10. 2014 prevzela (vzela) šesta toženka. Tudi iz uvoda tožbe izhaja, da je tožnica tožbo vložila zaradi ugotovitve obsega zapuščine in terjatve na vrnitev denarnih sredstev v zapuščino. Iz tožničine trditvene podlage torej izhaja dvoje, da je šesta toženka denar prejela brez pravne podlage ter smiselno tudi, da mora ta denar vrniti v zapuščino. Ob takšni trditveni podlagi pa je postavila (le) ugotovitveni zahtevek, da v zapuščino po pokojni M. S. spadajo denarna sredstva v znesku 48.868 EUR, ne pa tudi dajatvenega zahtevka po vračilu denarnih sredstev v zapuščino.

6. Tožnica v postopku pravilno zatrjuje, da izkazuje pravni interes za vložitev tožbe (že) iz razloga, ker je bila na pot pravde napotena s sklepom zapuščinskega sodišča (priloga A 3). Iz navedenega sklepa je razvidno, da jo je sodišče napotilo, da zoper preostale dediče vloži tožbo na ugotovitev, da spada v obseg zapuščine zgoraj navedeni denarni znesek. Vendar ni naloga zapuščinskega sodišča, da v napotitvenem sklepu oblikuje zahtevek, ki ga stranka postavi v pravdi. Nasprotno, pravdno sodišče je tisto, ki mora strankin pravni interes ponovno preizkusiti v smislu, da v okviru materialno procesnega vodstva2 preveri, ali je podala ustrezne tožbene trditve in zahtevek oblikovala tako, da bo v končni posledici, ob pogoju sklepčnosti, dosegla pravno posledico, ki jo želi doseči z vložitvijo tožbe.

7. V obravnavani zadevi je tožnica glede na zgoraj povzeto trditveno podlago postavila ugotovitveni zahtevek, da denarna sredstva spadajo v zapuščino. Zgolj z ugotovitvenim zahtevkom do cilja, ki ga zasleduje s tožbo, tj. da kot dedinja pridobi del teh sredstev, ne more priti. Tožnica bi poleg ugotovitvenega morala postaviti tudi dajatveni zahtevek po vračilu denarnih sredstev v zapuščino.3 Če ga ni postavila, bi jo moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na navedeno opozoriti, ne glede na to, da jo je zastopal odvetnik, ki je strokovnjak na pravnem področju. Šele s pravilno oblikovano tožbo bo tožnica lahko uveljavila svoj pravni in ekonomski interes.

8. Sodišče prve stopnje je v izreku ugotovilo, da v zapuščino spadajo zgoraj navedena denarna sredstva, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, ker za prehod premoženja zapustnice v sfero šeste toženke ni podlage. Tak premik utemeljuje zapustničino terjatev nasproti šesti toženki iz naslova neupravičene pridobitve in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine.4 Ob priznanju ugotovitvenega zahtevka v izreku, sodišče v obrazložitvi govori o terjatvi nasproti šesti toženki, kar utemeljuje dajatveni zahtevek. Tako gre ugotoviti, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, s tem pa absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar sodbe ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato, ker mora na navedeno pomanjkljivost paziti po uradni dolžnosti, izpodbijano sodbo razveljavilo (351. člen ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo opraviti materialno procesno vodstvo, kot je zgoraj obrazloženo. Šele, če po opozorilu sodišča tožnica dajatvenega zahtevka ne bo postavila, bo sodišče lahko odločalo o utemeljenosti (le) ugotovitvenega zahtevka.

9. V tej fazi postopka pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Tožnica ne zatrjuje, da bi prehod navedenih sredstev predstavljal darilo ali posojilo, zato ne pride v poštev vračanje daril v zapuščino (28. člen in 34. člen Zakona o dedovanju), sodna praksa pa je že izrekla, da v primeru prehoda premoženja iz sfere zapustnice pred njeno smrtjo, tak premik utemeljuje zapustničino terjatev iz naslova neupravičene pridobitve nasproti prejemniku premoženja in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine.5

10. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene absolutne bistvene kršitve, novo sojenje pa po njegovi oceni ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP). Če bo tožnica tožbo dopolnila z dajatvenim zahtevkom, ga mora najprej obravnavati sodišče prve stopnje, šele nato lahko o njem sodi (in po potrebi dopolnjuje dokazni postopek) pritožbeno sodišče. Šlo bo namreč za spremenjeno, v delu dajatvenega zahtevka novo tožbo, za katero še ni jasno, kakšni dokazni predlogi bodo podani. Zato ni mogoče oceniti niti koliko časa bi lahko trajal postopek na prvi oziroma na drugi stopnji.6 Poleg tega bi bilo z obravnavanjem nove tožbe na pritožbeni stopnji nesorazmerno poseženo v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva, prav tako bi bilo takšno sojenje tudi neekonomično, saj bo sodišče prve stopnje moralo morebitno dopolnitev tožbe najprej obravnavati glede procesnih predpostavk (plačilo sodne takse) ter nadalje opraviti predhoden preizkus tožbe ter tožbo vročati v odgovor. To pa so opravila, ki jih po določilih ZPP opravi sodišče prve stopnje.

11. Za odločitev o stroških postopka je pravna podlaga podana v tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pisno pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo in bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in če bi moralo samo opraviti novo sojenje (357. a člen ZPP). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). V primeru, da stranka vloži pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (87. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Lojze Ude in ostali, tretja knjiga, Uradni list RS in GV Založba, letnik 2009, J. Zobec, komentar k 339. členu, od strani 306 do 311, 71. in 72. točka na strani 311. 2 285. člen ZPP. 3 VSL sklep II Cp 313/2016, prim. tudi VSL sklep II Cp 737/2010 ter tam navedena sodna praksa in VSK sodba Cp 609/2012 – v slednjih je šlo za prikrajšanje nujnega deleža in vračanje daril v zapuščino, a je bil poleg oblikovalnega vselej postavljen tudi dajatveni zahtevek. 4 24. točka obrazložitve. 5 VSL sklep II Cp 313/2016. 6 VS RS I Cp 37/2018.