Jedro

Sodišče prve stopnje je, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je bil storilec kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je bil spoznan za odgovornega kar štirih hujših prekrškov, s čimer je v roku treh dni več kot za dvakrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ni moč spregledati, da je storilec po lastni izjavi ponovno vozil vinjen tudi 1.5.2025, ko so ga spet ustavili policisti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in izpodbijani sklep potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati strošek pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2.Zoper sklep se je pritožil storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Navedel je, da nujno potrebuje vozniško dovoljenje in da bi se mu morala vsaj enkrat dati možnost odloga izvršitve prenehanja veljavnosti, ter smiselno predlagal, da se njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je storilec predlagano odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljeval s trditvami, da obžaluje prekrške, da se ni zavedal posledic, ki lahko sledijo, ter da potrebuje vozniško dovoljenje za vsakodnevna opravila in obisk zdravnika, saj je starejša oseba, ki večkrat potrebuje zdravniško pomoč.

5.Pri odločanju o odložitvi izvršitve mora sodišče upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in druge okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceniti, ali je mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih (sedmi odstavek 202.d člena ZP-1).

6.Sodišče prve stopnje je v okviru odločanja o pravočasnem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo: (-) da je imel storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa vpisanih kar 45 KT, kar pomeni, da je več kot za dvakrat presegel število KT (18 KT), ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno vozniku izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; (-) da je vse kazenske točke pridobil na podlagi dveh pravnomočnih odločb, zaradi štirih prekrškov, storjenih v razmaku le nekaj dni, tj. 20.10.2024 in 23.10.2024; (-) da je v obeh primerih vozil pod vplivom alkohola, prvič dne 20.10.2024 je poleg tega dovoljeno hitrost prekoračil za najmanj 26 km/h, drugič, dne 23.10.2024, pa je vinjen vozil kljub temu, da se je v tem času že izvrševal ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.

7.Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku tudi zaslišalo storilca, vendar je na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev zaključilo, da ne zaupa storilcu, da prekrškov ne bo več ponavljal, da se storilec očitno ne zaveda negativnih posledic svojih ravnanj in da gre zato pri storilcu za nevarnega voznika, katerega je potrebno izločiti iz cestnega prometa. Pri tem je sodišče prve stopnje, kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je bil spoznan za odgovornega kar štirih hujših prekrškov, s čimer je v roku treh dni več kot za dvakrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter da je kar dvakrat vozil pod vplivom alkohola, drugič celo po tem, ko mu je že bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Ni moč spregledati, da je storilec po lastni izjavi ponovno vozil vinjen tudi 1.5.2025, ko so ga spet ustavili policisti. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, storilec pa se glede na njegovo drzno ravnanje očitno ne zaveda negativnih posledic svojih ravnanj, kar potrjuje tudi dejstvo, da v pritožbi še vedno vztraja na stališču, da s svojim početjem ni nikogar ogrožal v prometu. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da udeležba storilca v programu edukacijskih delavnic ne bo preprečila, da ne bo ponovno storil prekrškov v cestnem prometu. Tega zaključka ne omajejo v pritožbi zatrjevane okoliščine, da obžaluje prekrške in da potrebuje vozniško dovoljenje pri opravkih, na kar bi moral misliti, preden je vinjen sedel za volan.

8.Takšna pravilna odločitev sodišča prve stopnje storilca nikakor ne postavi v neenak položaj v primerjavi z drugimi storilci prekrškov, kot to zmotno navaja pritožnik. Pri tem se prvostopenjsko sodišče smiselno povsem pravilno opre tudi na določilo 3. in 5. odstavka 202.e člena ZP-1 (četudi se ta določba nanaša na situacijo dokončne odločitve o prenehanju vozniškega dovoljenja). Iz teh določb namreč jasno izhaja namen zakonodajalca, da je predviden takojšni preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pri izrečenih 18 (oziroma 7 za voznika začetnika) kazenskih točkah tudi za prekrške, ki niso storjeni v preizkusni dobi, ampak so storjeni pred in po poteku preizkusne dobe. Ob smiselni razlagi zakona je zato prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in rehabilitacije po storjenem prekršku ni namenjena osebam, ki bi, tako kot storilec, v dveh različnih dogodkih grobo kršile cestnoprometne predpise in z vsakim dogodkom presegle 18 kazenskih točk.

9.Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da storilčeva potreba po vozniškem dovoljenju za zasebne obveznosti ne more pretehtati dejstva, da je storilec kot voznik v cestnem prometu nevaren za druge udeležence v cestnem prometu, in ga je iz tega razloga potrebno iz cestnega prometa izločiti. Okoliščina, da gre za starejšo osebo, ki večkrat potrebuje pomoč zdravnika, pa storilca več kot očitno ni odvrnila ne le od tega, da prekomerno uživa alkohol, temveč celo od tega, da se v takem stanju vključi v cestni promet.

10.Ker storilec s pritožbenimi navedbami ni uspel prepričati v potrebo po drugačni presoji njegovega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11.Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo plačilo stroška pritožbenega postopka - sodne takse v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 202d

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.