Jedro

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila toženka obveščena, da je T. d.o.o. prenesel terjatev, ki je predmet tega postopka, na tožnico, najkasneje 9. 7. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi prvega odstavka 421. člena in prvega odstavka 419. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ko je presodilo, da o prenosu terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, mora pa biti o odstopu terjatve obveščen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v roku 8 dni od prejema te sodbe stroške pritožbenega postopka v znesku 3,65 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku določenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 198,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2019 dalje do plačila (prvi odstavek točke I izreka), da je dolžna toženka tožnici povrniti izvršilne stroške 44,00 EUR v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi Vl 73008/2019 z dne 23. 8. 2019 do plačila (točka II izreka) in da je toženka dolžna tožnici povrniti 13,70 EUR pravdnih stroškov prav tako v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do izpolnitve obveznosti (točka III izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v presežku za zahtevane zakonske zamudne obresti od zneska 198,00 EUR za čas od 26. 2. 2019 do 26. 8. 2019 (drugi odstavek točke I izreka).

2. Toženka je s pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje z navedbo, da jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajala je, da je sodba sodišča prve stopnje nepravilna in izdana mimo veljavne zakonodaje iz razlogov, ker tožnica ni aktivno legitimirana v tem postopku in ker je sodišče prve stopnje upoštevalo listino, ki jo je prejelo kasneje, mimo prve vloge tožnice, točneje dopolnitve tožbe, ker je po mnenju toženke sodišče napačno izdalo sodbo mimo vse veljavne zakonodaje in ker so smešne navedbe sodišča prve stopnje v 26. točki obrazložitve, da je toženka bila obveščena o prenosu terjatve najkasneje 9. 7. 2019. Navajala je, da je celoten postopek opozarjala sodišče, da tožnica ni z ničemer izkazala prenosa terjatve, nato je toženka opozarjala celoten postopek, sodišče se v sodbi do tega ni opredelilo, kršeno je bilo materialno pravo, sodišče bi moralo po uradni dolžnosti paziti, ali je vlagatelj izvršbe, torej upnik naveden na verodostojni listini kot upnik ali ne (primer VSL sklep III Cp 728/2006), v verodostojni listini je kot upnik naveden T. tožnica ni z ničemer izkazala prenosa terjatve, kot to določa Zakon o izvršilnem postopku (ZIZ). Sodišče je tožnico pozvalo, da vsa dejstva in dokaze navede v dopolnitvi tožbe, sicer kasnejših navedb oziroma dokazov ne bo upoštevalo, tožnica je predložila nekakšno listino v angleškem jeziku, ki pa ni bila verodostojna listina in temu je toženka tudi ugovarjala, sodišče je mimo zakona tožnici dovolilo, da je verodostojno listino, ki to ni bila, iz dopolnitve tožbe odstranilo in je ni upoštevalo ter je namesto tega upoštevalo drugo listino, ki jo je prejelo kasneje mimo prve vloge, šlo je za nasklepčnost tožbe in takšno tožbo bi moralo sodišče prve stopnje zavreči. V tem primeru je ravnalo samovoljno in mimo zakona, 451. člen je jasen: V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena pa v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je odločilo mimo tega zakonskega določila, storilo je bistveno kršitev in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je iz elektronskega sporočila z dne 9. 7. 2019 ugotovilo, da je najkasneje s tem datumom bila toženka obveščena o prenosu terjatve, v tem sporočilu ni nikjer omenjeno, da bi ... komurkoli karkoli prodal ali prenesel terjatev. Tožnica ni z ničemer izkazala prenosa terjatve, položnica, ki jo je predložila in je na njeni hrbtni strani z izredno malim tiskom napisano nekaj o prenosu, ne zadostuje za obveščanje toženke, kje pa se nahaja pogodba o prenosu terjatve, pogodba je tista osnova, ki dokazuje, da je terjatev dejansko prešla na tožečo stranko. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom posameznikom, podredno pa je predlagala spremembo sodbe tako, da se celoten tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse nastale stroške.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče prve stopnje glede aktivne legitimacije tožnice razsodilo pravilno, tožnica je uspela dokazati prenos terjatve na podlagi obvestila o odstopu na hrbtni strani računa ...z dne 31. 7. 2018, ki ga je toženka prejela, saj je sama zatrjevala, da je obveznost po citiranem računu v delnem znesku 7,00 EUR poravnala. Za prenos terjatve je skladno z veljavno zakonodajo potrebno le obvestilo, da je bila terjatev prenesena. Prenos terjatve po 24. členu ZIZpa za prenos terjatve v konkretnem primeru ni relevanten. Po določilih ZPP mora sodišče upoštevati vsa dejstva in dokaze strank, ki jih te v postopkih v sporu majhne vrednosti navajajo in predlagajo po dveh pripravljalnih vlogah, z elektronskim obvestilom z 9. 7. 2019 pa je toženka priznala, da je prej navedeni račun prejela, saj je s tem sporočilom pojasnila, da je plačala obveznosti do T., med drugim tudi navedeni račun. Toženka pa sicer vtoževane terjatve ni plačala niti T. d.o.o. niti po odstopu tožnici. Tožnica je predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za postopek v sporu majhne vrednosti, ker je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodba, izdana v postopku v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Glede na obrazloženo sodbe sodišča prve stopnje ni dopustno izpodbijati iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na zgoraj podane pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ne uveljavlja nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, samo pa tudi ni ugotovilo, da bi bila izpodbijana sodba obremenjena s katero od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je ta pritožbeni razlog neutemeljen.

8. Očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede priznanja aktivne legitimacije tožnici je neutemeljen.

Ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbo, kot je bilo pojasnjeno uvodoma, ni mogoče izpodbijati. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila toženka obveščena, da je T. d.o.o. prenesel terjatev, ki je predmet tega postopka, na tožnico, najkasneje 9. 7. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi prvega odstavka 421. člena in prvega odstavka 419. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ko je presodilo, da o prenosu terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, mora pa biti o odstopu terjatve obveščen (sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o dnevu obvestitve toženke, saj je iz elektronskega obvestila s tem datumom razvidno, da je sporočila T d.o.o., da je med drugimi delno plačala tudi račun CLB-..., ki je podlaga vtoževani terjatvi, torej je v elektronskem sporočilu priznala prejem tega računa, na njegovi hrbtni strani pa je bilo natisnjeno obvestilo o prenosu terjatve na tožnico).

Določba 24. člena ZIZ v tem pravdnem postopku ni upoštevna. Pritožbeno izpostavljen sklep VSL se nanaša na izvršilni postopek, zato tudi ta odločba ni upoštevna.

9. Vprašanje, ali je kontna kartica (priloga 6 in priloga 8) verodostojna listina, prav tako ni pravno pomembno. V pravdnem postopku kontna kartica predstavlja listinski dokaz. Upoštevaje določbe 452. in 453. člena ZPP pa lahko pravdni stranki v postopku v sporu majhne vrednosti, v katerem imata vsaka na razpolago možnost vložiti po dve vlogi, v teh vlogah predlagata tudi dokaze. Četudi bi tožnica listino v prilogi A 8 predložila sodišču glede na citirani določbi ZPP prepozno, bi to pomenilo le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog.

10. Pritožbeno sodišče je torej vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, to pa je: - da je tožnica dokazala, da je toženka podpisala Pogodbo za paket Še več in za nakup telefona 19. 1. 2018 in isti dan tudi listino Veljavni elementi splošne vsebine naročniškega razmerja, ki so sestavni del Pogodbe, obsegajo pa pojasnila k prilogi Pogodbe, Splošne in posebne pogoje izbrane storitve, cenik za storitev in blago, Splošne pogoje poslovanja za nakupe na daljavo in Splošne pogoje za prodajo mobilnih terminalov in sorodne opreme na obroke, - da je s podpisom pogodbe toženka podala izjavo, da je z vsemi temi listinami seznanjena, da je pogodbo in priloge ter pojasnila prejela, sicer pa toženka ni zatrjevala, da pogodbe ni podpisala, - da je tožnica dokazala, da je toženka plačala le 6 obrokov za nakup telefonskega aparata do vključno junij 2019, nato pa ne več, ter da je bil njen dolg na dan 25. 2. 2019 198,00 EUR, - da je toženka v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu plačala obveznost do T.iz naslova naročniškega razmerja, iz vtoževanega računa pa le 7,00 EUR, ni pa plačala po tem računu 11,00 EUR, ki je predstavljal obrok za telefonski aparat in toženka ni dokazala, da je terjatev, nastalo z nakupom telefonskega aparata, plačala, - tožnica je dokazala, da je zaradi neplačila treh zaporednih obrokov njena celotna terjatev zapadla v plačilo, toženka pa tega niti ni prerekala.

11. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno presodilo o utemeljenosti zahtevka, kot izhaja iz prvega odstavka točke I izreka izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

12. Pritožba ni izpodbijala odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti, niti odločitve o stroških izvršilnega in pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da odločitve tudi v teh delih niso obremenjene z nobeno od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora povrniti tožnici njene z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale pritožbene stroške. Priglasila jih je v višini 3,65 EUR, obsegajo pa stroške poštnine in materialne stroške. Po oceni pritožbenega sodišča so ti stroški bili potrebni, zato jih mora toženka tožnici povrniti v roku 8 dni od prejema te sodbe. V primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je tožnica le-te zahtevala v odgovoru na pritožbo (2. člen ZPP). O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi določb prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP.