Jedro

Gradbeni inšpektor lahko lahko izreče ukrep odstranitve objekta le za tisti del objekta, za katerega je z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in odredil njeno ustavitev do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Nova Gorica, št. 06122-61/2009/149 z dne 18. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi drugega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odredila, da mora tožnica na stanovanjski stavbi, stoječi na parcelah št. 2293 in 2294, obe k.o. ..., do 19. 7. 2015 odstraniti balkon nad kletjo, tlorisne velikosti cca 15m x 2,5 m, z dvema podpornima stenama na severni strani stanovanjske stavbe in prizidek v kletni etaži, tlorisne velikosti cca 7,82 m x 2,38 m, prikrit z AB ploščo, ki predstavlja teraso pritlične etaže na zahodni strani stanovanjske stavbe, ter vzpostaviti stanje, določenem v gradbenem dovoljenju št. 351-57/2008/G-08/51 z dne 28. 10. 2008, ki ga je izdala UE Izola (1. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe denarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka izreka). S 3. točko izreka pa so bile izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1. Ugotovljeno je bilo še, da stroškov postopka še ni bilo (4. točka izreka) in odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo tožnici 28. 10. 2008 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-57/2008/G-08/51 za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskega objekta na naslovu ..., na parcelah št. 2293 in 2294, obe k.o. ... in v njem ureditev treh stanovanj. Gradbeni inšpektor je z odločbo št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da tožnica izvaja neskladno gradnjo, in sicer so na J strani objekta v nasprotju s PGD dokumentacijo izvedeni temelji za teraso, na V strani objekta je dozidana klet dimenzij 2,70 x 7,90 m z izvedenimi temelji, talno ploščo, AB nosilnimi stenami in stropno ploščo ter da je bil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem obstoječi objekt v celoti odstranjen. Zato ji je naložil, da mora v roku enega meseca po vročitvi odločbi zaprositi za spremembo navedenega gradbenega dovoljenja. Ker tožnica v odrejenem roku ni zaprosila za spremenjeno gradbeno dovoljenje oz. je vlogo umaknila, je inšpektor ugotovil, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po drugem odstavku 153. člena ZGO-1. Na podlagi ogleda na kraju samem in vpogleda v spis UE Izola št. 351-57/2008, je inšpektor ugotovil, da objekt ni zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem oz. projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja med drugim tudi zato, ker je tlorisna velikost kletne etaže po gradbenem dovoljenju 15,60 m x 11,90 m, izvedeni objekt pa ima večjo tlorisno velikost, saj je proti zahodu kletna etaža povečana za prostor tlorisne velikosti 7,82 m x 2,38 m. Ugotovil pa je tudi, da je na severni strani objekta po gradbenem dovoljenju predviden konzolni balkon vzdolž celotnega objekta dolžine cca. 15m in širine 2,85 m, dejansko pa je izveden balkon po celotni dolžini iz dveh prednapetih votlih plošč PVP 40, ki sta na koncih naslonjeni in sidrani na dve AB steni dolžine cca. 2,5 m, debeline 0,3 m in višine cca. 2,8 m. Zaradi spremenjene konstrukcije balkona je spremenjen tudi severni del plošče nad kletjo. Meni, da objekt, kot je prizidana klet, ne sodi k zunanji ureditvi, prav tako pa se ga ne more obravnavati kot podporni zid ali kot temelje terase in stopnišča. Gre namreč za prizidan kletni prostor z ravno streho – teraso.

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se strinja z inšpektorjem, da gradnja kleti pod teraso ni dovoljena, da pa se tudi ne bo izvedla. Izvesti namerava vkopan zalogovnik, s PGD dokumentacijo predvideno zunanje stopnišče in terasa na terenu, vse skupaj s pripadajočimi temelji in opornimi zidovi, nižjimi od 20 cm. Vse je konstrukcijsko ločeno od glavnega objekta. Navedeno sodi med enostavne objekte in gre za urejanje okolice glavnega objekta. Stopnišče in terasa na terenu, kot se izvajata, namreč predstavljata samostojen objekt v sklopu zunanje ureditve, ki je konstrukcijsko in drugače ločen od glavnega objekta, saj ga loči 27 cm široka dilatacija. Dokazuje, iz česa vse izhaja, da ni pravilna ugotovitev gradbenega inšpektorja, da se izvaja gradnja kletnega prostora po neveljavnem PZI projektu št. P 20/2007 iz julija 2008. Meni, da je edina merodajna neposredna primerjava izvedenega s PGD dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Poudarja, da se gradi po predloženih načrtih za izvedbo terase na terenu in predlaga, da se načrte primerja s stanjem na terenu. Navaja, da je v PGD dokumentaciji pri zunanji ureditvi prikazana terasa na terenu in stopnišče. Pri tem je samoumevno, da imata navedena objekta pripadajoče temelje. Poudarja, da je projektant izdelal podrobno dokumentacijo za zahodno teraso in zanjo pridobil vsa potrebna soglasja. Ker gre za enostavni objekt, gre to šteti enako, kot če bi inšpekcijska zavezanka pridobila novo gradbeno dovoljenje.

5. Glede ugotovljene neskladne gradnje balkona oz. terase na severni strani objekta pa poleg razlogov, iz katerih meni, da ne gre za nelegalno gradnjo, tožnica navaja tudi, da gradbeni inšpektor do 21. 1. 2015 navedene neskladnosti ni ugotovil. Zato ji gradbeni inšpektor ni dal možnosti, da bi si za omenjeno domnevno neskladnost pridobila spremenjeno gradbeno dovoljenje. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Prvi odstavek 153. člena ZGO-1 določa, da v primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.

9. Izpodbijani ukrep gradbenega inšpektorja je izdan na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem lahko inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenje, na investitorjeve stroške odstrani in vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, če investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, v enem mesecu po izrečenem ukrepu ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže. 10. Iz citiranih določb izhaja, da lahko gradbeni inšpektor izreče ukrep na navedeni pravni podlagi le za tisti del objekta, za katerega je z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1 ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in odredil njeno ustavitev do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja.

11. Z izpodbijano odločbo je toženka tožnici med drugim odredila, da mora na navedeni stanovanjski stavbi odstraniti balkon nad kletjo, tlorisne velikosti cca 15 m x 2,5 m z dvema podpornima stenama na severni strani stanovanjske stavbe. Ker niti iz izreka, niti iz obrazložitve odločbe št. 06122-61/2009/5 z dne 9. 2. 2009, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ne izhaja ugotovitev inšpektorja, da je navedeni balkon s podpornima stenama neskladna gradnja, niti z navedeno odločbo ni bila odrejena njegova ustavitev gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, je izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa v navedenem obsegu neutemeljen. Kot rečeno, je gradbeni inšpektor z navedeno odločbo za neskladno gradnjo opredelil gradnjo temeljev za teraso na južni strani objekta, gradnjo dozidane kleti dimenzij 2,70 x 7,90 m z izvedenimi temelji, talno ploščo, AB nosilnimi stenami in stropno ploščo na vzhodni strani objekta ter odstranitev celotnega objekta.

12. Enako velja tudi za odrejeno odstranitev terase pritlične etaže na zahodni strani stanovanjske stavbe. Iz odločbe z dne 9. 2. 2009 ne izhaja, da bi bila predmetna gradnja terase neskladna gradnja in da bi gradbeni inšpektor glede nje odredil ustavitev gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja. Tudi sicer pa sodišče pritrjuje tožnici, da gradnja terase na zemljišču po veljavni Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13 in naslednji, v nadaljevanju Uredba) spada med dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (5. točka Priloge 3 Uredbe).

13. Sporna ostaja tako le še odreditev odstranitve prizidka v kletni etaži, tlorisne velikosti cca. 7,28 m x 2,38 m. V zadevi ni sporno, da se je odločba z dne 9. 2. 2009 nanašala tudi na klet, dozidano na vzhodni strani objekta, dimenzij 2,70 x 7,90 m z izvedenimi temelji, talno ploščo, AB nosilnimi stenami in stropno ploščo. Stranki sta soglasni, da gradnja kleti pod teraso ni dovoljena. Tožnica pa je že v upravnem postopku, tako kot kasneje v tožbi navajala, da ni zgradila kleti po PZI projektu št. P20/2007 (na katerega se je opirala tudi odločba inšpektorja z dne 9. 2. 2009), kar je tudi obširno argumentirala s primerjavo stanja v naravi z navedenim PZI, ampak je dokazovala, da gre za dela v zvezi z izgradnjo zahodne terase in pripadajočega stopnišča, kar dokazuje s podrobnim načrtom projektanta. Toženka se do navedenih ugovorov ni opredelila, zato sodišče izpodbijane odločbe v tem delu ne more preizkusiti.

14. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka navedene pomanjkljivosti odpraviti.

15. Ker tožnica stroškov postopka ni specificirala, ji jih sodišče ni moglo priznati.