Jedro

Tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev obstoja služnosti vožnje in hoje po zatrjevani poti na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero nalaga toženi stranki, da odstrani dve cvetlični koriti, kateri je tožena stranka postavila na zatrjevani služnostni poti. Kljub temu, da ne gre za identični predlog kot je tožbeni zahtevek, je mogoče izdati do konca postopka ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Regulacijske začasne odredbe pridejo v poštev tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi oziroma pri oblikah tožb, pri katerih izvršba ne more priti v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor V. M. (v nadaljevanju tožena stranka) proti sklepu, s katero je ugodilo predlogu tožeče stranke (A. A. in B. A.). S to začasno odredbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da s tlakovane dovozne poti na parc. št. 604/28 k.o. X odstrani betonski cvetlični koriti ter ji prepovedalo podobna ravnanja, ki bi imela za posledice onemogočen ali oviran prehod vozil po poti in zagrozilo z denarno kaznijo 2.000,00 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je zmotno uporabilo 272. člen ZIZ in ni upoštevalo pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Prezre, da mora biti izdana začasna odredba sposobna zavarovanja za vtoževano nedenarno terjatev. Sicer vztraja pri že podanih navedbah iz ugovora. Vsebina zavarovanja začasne odredbe mora biti vedno v določeni povezavi s tožbenim zahtevkom, saj pomeni le zavarovanje kasnejše izvršitve tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje in se realizira z vpisom v zemljiško knjigo in ne z morebitnimi opustitvenimi posegi v eventualno ugotovljeno služnostno pravico. Tožeča stranka ne uveljavlja motenja posesti in zato take začasne odredbe ni mogoče izdati. Sodišče se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up 275/97 v zvezi z namenom regulacijskih začasnih odredb. Vendar gre za primer, ko se vsebina tožbenega zahtevka in vsebina predlagane začasne odredbe prekrivata. Poleg tega zatrjuje abstraktno nevarnost in ji konkretna še ne grozi. Obstoječa širina ustreza za dovoz intervencijskih vozil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri določitvi pravilno oprlo na določbo 272. člena ZIZ. Pravilno ocenjuje, da iz navedenih dejstev v tožbi in predlaganih dokazov z zadostno stopnjo verjetnosti izhaja obstoj terjatve. Opre se tudi na tretji odstavek 270. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena. Pravilno ocenjuje, da s predlagano začasno odredbo, ki nalaga toženi stranki odstranitev dveh cvetličnih korit z dovozne poti, ne bi tožena stranka utrpela nobene škode oziroma neznatno škodo, ker cvetlični koriti imata zgolj dekoraktivni namen.

5. Pravilno pa ocenjuje, da bi zaradi postavljenih cvetličnih korit na dovozni poti tožeča stranka lahko utrpela škodo. Tožeča stranka je namreč v predlogu trdila, da v primeru nujne intervencije gasilcev lahko pride do oviranja dovoza gasilskih vozil zaradi postavljenih cvetličnih korit. Enako je ocenilo, da ne more pripeljati cisterna s kurilnim oljem, saj se tožeča stranka ogreva s kurilnim oljem.

6. Za pritožbo je predvsem moteče, da je predlog za izdajo začasne odredbe različen, kot je tožbeni zahtevek. Meni, da je v tako oblikovanem tožbenem zahtevku, takšna začasna odredba ne more biti izdana. V pritožbi ponovi, da ni mogoče v tem primeru uporabiti argumentacije iz odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-275/97. Pritožbeno sodišče pa opozarja, da je ravno v citirani odločbi Ustavno sodišče odločilo, da je regulacijska začasna odredba možna tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi, torej pri oblikah tožb, pri katerih izvršba ne more priti v poštev. V tožbenem zahtevku gre za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje po poti. Ker z začasno odredbo tožeča stranka zahteva manj, kot je v tožbenem zahtevku oziroma zahteva odstranitev dveh cvetličnih korit in vzdrževanje takšnih ravnanj do konca izvršilnega postopka, je izdana začasna odredba v skladu z določbo 272. člena ZIZ. Ker bo z izdano začasno odredbo do konca postopka zavarovana nemotena hoja in vožnja po zatrjevani služnostni poti, ima takšna začasna odredba pomen in je povezana s tožbenim zahtevkom.

7. Pritožba še trdi, da ne gre za konkretno nevarnost, ampak, da je tožeča stranka zatrjevala le abstraktno nevarnost. Vendar pri tem prezre, da tožba trdi oziroma v predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da je tožena stranka postavila cvetlični koriti, ki ovirata nemoteno uporabo zatrjevane služnostne poti. O tem je predložila fotografije (primerjaj fotografije A5, A6). Pritožbi je treba odgovoriti, da iz fotografij ni mogoče pritrditi pritožbi, da je med cvetličnima koritoma na fotografiji št. 2, priloga A5, moč prepeljati tovornjak, saj je na fotografiji osebni avto. Predvsem pa je treba pritrditi sodišču prve stopnje, da iz podanih navedb tožbe in predloga in predlaganih dokazov izhaja utemeljenost predlagane začasne odredbe. Pritožba se sklicuje na podane navedbe iz ugovora. Na te navedbe pritožbeno sodišče ne more odgovarjati, saj je pritožba samostojno pravno sredstvo in pritožbeno sodišče presoja predloženo odločbo glede na pritožbo (360. člen ZPP).

8. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi gradiva v spisu pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo nobenih kršitev ZPP, na katera pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).