Jedro

Pritožba pravilno navaja, da je sodišče v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič , ko je navedlo, da so bila vsa dejstva, v zvezi s katerimi so bile te priče predlagane, že v zadostni meri ugotovljena na podlagi listinskih dokazov in izpovedi strank ter druge priče, nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožniku plačati znesek 8.400,00 EUR z zamudnimi obrestmi po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri od 31. 8. 2018 do plačila ter povrniti še pravdne stroške v višini 1.855,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da je osnovno vprašanje pravde, ki ga sodišče ni raziskalo, pravi namen sklenitve pogodbe o štipendiranju med tožnikom (s. p.) in toženko (njegovo hčerko). Namen pogodbe ni bilo kadrovsko štipendiranje in vračilo štipendije v primeru neizpolnitve študijskih obveznosti, ampak, da se očetu olajša pokrivanje obveznosti preživljanja do nje. Pomanjkljiva pogodba ne vsebuje npr. navedbe, za kateri izobraževalni program je šlo niti kakšno je bilo njegovo trajanje. Tožnik je tožbo vložil šele v letu 2018 - po tem, ko sta se starša razvezala in prišla v spor glede delitve premoženja. Pogodba se je sklicevala le na študijsko leto 2011/2012, skupna višina štipendiji (po 350,00 EUR na mesec) je znašala 4.200,00 EUR, sodišče pa je tožniku priznalo vtoževani dvakratnik tega zneska. Za tožnika je pogodbo podpisala toženkina mati A.A. (takratna prokuristka), a njene izpovedi o namenu sklenitve pogodbe sodišče ni upoštevalo. Pogodba je bila sklenjena iz računovodskih razlogov, brez dejanske volje strank za kadrovsko štipendiranje. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo toženki, da je bila pogodba navidezna, sklenjena zaradi davčnih olajšav, o čemer sta izpovedali toženka in A.A.. Šlo je za formalno opravičevanje prilivov z računa podjetja na račun toženke za potrebe njenega preživljanja. Tožnik je izplačila toženki prikazoval kot strošek podjetja. Ker sodišče navedenega ni raziskalo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Storilo je tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem B.B., C.C. in D.D. in je z neustrezno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov oblikovalo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom navedenih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, pri čemer se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) ni natančneje opredelilo. V zvezi s tem zgolj poudarja, da je iz toženkine pritožbe povzelo tiste bistvene navedbe, glede katerih utemeljeno meni, da bi sodišče nanje moralo odgovoriti oziroma ugotoviti odločilna dejstva v zvezi z osnovnim vprašanjem spora - kakšen je bil namen sklenitve pogodbe o kadrovski štipendiji, kakšna je bila volja strank za sklenitev pogodbe, glede katere se tožnik (in sodišče prve stopnje v prvotnem postopku) opira zlasti na samo vsebino (sicer precej pomanjkljive) pogodbe, toženka pa vztraja, da je bila pogodba o štipendiranju le navidezno sklenjena za takšen namen, dejansko pa je bila namenjena temu, da se toženki izplačila, namenjena za preživljanje, plačujejo na takšni formalni podlagi zaradi davčnih olajšav – da se prikažejo kot strošek podjetja.

7. Toženka je dokazne predloge za zaslišanja prič B.B., C.C. in D.D. obrazložila s tem, da so poznale dejansko stanje in okoliščine sklepanja pogodbe o štipendiranju in bodo vedele izpovedati glede namena sklenitve te pogodbe - ali je šlo dejansko za štipendiranje ali za pokrivanje stroškov preživljanja, ki sta jih nosila starša, črpali pa so se iz podjetja. Pritožba pravilno navaja, da je sodišče v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič B.B., C.C. in D.D., ko je navedlo, da so bila vsa dejstva, v zvezi s katerimi so bile te priče predlagane, že v zadostni meri ugotovljena na podlagi listinskih dokazov in izpovedi strank ter priče E.E., nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker gre v primeru kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje – ne more sanirati, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem mora sanirati procesno kršitev glede spornega dokaznega predloga - ga obrazloženo zavrniti iz sprejemljivih, dopustnih razlogov ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Rok za pritožbo zoper ta sklep začne teči naslednji dan po prenehanju veljavnosti ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ, Ur. l. RS, št. 36/2020 in 61/2020), kar ugotovi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS, s tem, da ukrepi iz tega zakona veljajo najdlje do 1. 7. 2020 (2. do 4.a člen ZZUSUDJZ).