Jedro

Če delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga (zaradi redne likvidacije po ZGD) 2 dni po obvestilu sindikata o nameravani redni odpovedi, ne da bi počakal na iztek 8-dnevnega roka, v katerem lahko sindikat po 2. odst. 84. čl. ZDR/2002 poda mnenje, gre za relativno kršitev postopkovnih določb, ki ne vpliva na zakonitost in pravilnost odpovedi. Nasprotovanje sindikata oz. čakanje do poteka roka, v katerem sindikat lahko poda mnenje, ne bi moglo spremeniti statusa tožnika, saj mnenje sindikata ne more zadržati učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. To mnenje tudi ne more spremeniti vsebine odpovedi, tožena stranka pa bi lahko, če bi menila, da je nasprotovanje sindikata utemeljeno, sama zadržala oz. preklicala odpoved.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16.1.2003, da ga je tožena stranka dolžna sprejeti nazaj v delovno razmerje od 17.2.2003 ter mu za obdobje prekinitve delovnega razmerja obračunati bruto plačo, plačati prispevke in davke ter mu izplačati neto znesek nadomestila plače, z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroške postopka, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vse v 8 dneh. Odločilo je tudi, da tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka na podlagi pisne izjave delavca in v skladu z veljavno zakonodajo o svoji nameri, da mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, obvestila sindikat dne 14.1.2003. Ni pa upoštevala določbe 2. odst. 84. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) in mu je že 16.1.2003 odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (na podlagi 108. čl. ZDR, v zvezi z 113. čl. ZDR). Sindikat je nato 20.1.2003, torej v zakonitem roku, nasprotoval nameravani odpovedi. Stališče sodišča prve stopnje, da preuranjena odločite tožene stranke predstavlja samo relativno bistveno kršitev določb postopka, saj to dejstvo ni vplivalo na zakonitost in pravilnost odpovedi, ni pravilno. Res je sicer, da v konkretnem primeru sindikat ne more uveljaviti zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, vendar pa zakonsko določen 8-dnevni rok ne bi imel nobenega smisla, če bi lahko delodajalec istočasno z obvestilom sindikatu ali takoj za tem že odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožniku je sicer znano, da je tožena stranka v likvidacijskem postopku in da v tem času ne opravlja nikakršne dejavnosti.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka v postopku redne likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD, Ur.l. RS št. 30/93-45/2001). Likvidacijski upravitelj je tožnika v skladu z 3. odst. 83. čl. ZDR obvestil o nameri, da mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Obvestilo nosi datum 10.1.2003. V obvestilu je tožnika tudi izrecno opozoril na pravico iz 84. čl. ZDR - da mora v primeru, če delavec tako zahteva, delodajalec o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Tožnik je na obvestilo o nameri očitno odreagiral, saj je tožena stranka z dopisom z dne 14.1.2003 o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga obvestila sindikat S.. 2. odst. 84. čl. določa, da sindikat lahko poda svoje mnenje v roku 8 dni, če mnenja v navedenem roku ne poda, pa se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Tožena stranka očitno ni čakala na potek tega roka, saj je tožniku že 16.1.2003 izdala sklep o redni odpovedi o zaposlitvi (pravilno: redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) iz poslovnega razloga, s 30-dnevnim odpovednim rokom, določila pa mu je tudi odpravnino, ki mu pripada ob odpovedi. Tožnik je v spis vložil tudi izjavo o nasprotovanju sindikata o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 20.1.2003 in fotokopijo povratnice z dne 23.1.2003 (ki bi naj dokazovala, da je tožena stranka to nasprotovanje sindikata dobila tega dne). Iz mnenja sindikata izhaja, da ta nasprotuje nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tožnika, ker gre za sindikalnega zaupnika, ker mu tožena stranka ni zagotovila dela pri drugem delodajalcu in ker naj bi bila dolžna izvesti postopek v skladu z 36.a čl. ZDR/90 (Ur.l. RS št. 14/90-71/93) ter v skladu z 41. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Ur.l. RS št. 40/97-113/2002).

Tožnik v konkretnem sporu ni več nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki jih vsebuje mnenje sindikata, temveč zgolj zaradi tega, ker naj bi tožena stranka bistveno kršila določbe postopka (v posledici česar je odpoved nezakonita), saj na mnenje sindikata iz 2. odst. 84. čl. ZDR ni čakala 8 dni, temveč je tožniku že 2 dni po obvestilu sindikatu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga to pogodbo odpovedala. Relevantno za odločitev v zadevi je torej le vprašanje, kako obravnavati napačno postopanje tožene stranke po tem, ko po obvestilu sindikatu, katerega član je delavec, ni počakala na mnenje sindikata 8 dni.

Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi zavzelo stališče, da v konkretnem primeru (gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in sicer zaradi redne likvidacije tožene stranke - uvedbe postopka za prenehanje delodajalca v skladu z 108. čl. ZDR) preuranjena odločitev tožene stranke oz. odpoved lahko pomeni le relativno kršitev postopkovnih določb, ki pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost odpovedi. S takšnim stališčem se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pri tem poudarja, da je tožena stranka sicer o nameravani redni odpovedi pravilno obvestila delavca, da je po zahtevi delavca pravilno obvestila sindikat in da v konkretnem primeru tudi obrazloženo mnenje sindikata ne bi moglo spremeniti poteka dogodkov - zadržati učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi in kakor koli spremeniti status tožnika. Glede na to nasprotovanje sindikata oz. čakanje na to nasprotovanje do poteka roka tudi ne bi moglo spremeniti vsebine odpovedi, tožena stranka pa bi tudi sicer, če bi menila, da je nasprotovanje sindikata utemeljeno (kar pa ni bil primer v konkretni zadevi), še vedno lahko tudi sama zadržala oz. preklicala odpoved.

Pritožbeno sodišče tudi ne ugotavlja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po vsebini - zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca. Tožnik tega niti ni uveljavljal, po 113. čl. ZDR pa v primeru odpovedi v postopku prenehanja delodajalca sindikalni zaupniki niso zaščiteni.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške.