Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Posredni posestnik uživa posestno varstvo, če je s strani tretje osebe protipravno motena ali proti njegovi volji odvzeta posest neposrednemu posestniku.
Soposestnik je upravičena do posestnega varstva proti tretjemu, ki moti posest poti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da toženec, domnevni lastnik parcele št. 401/1, k.o. ..., poti v izmeri 286 m2, pot z vratno zaporo sprosti, odpre za vsakokratne tožničine potrebe in pravice ter prepove tožencu motenje nujne poti in naloži, da mora vrata takoj odpreti in sprostiti (podrobnejša vsebina razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa). Tožnici je naložilo, naj tožencu povrne pravdne stroške v znesku 536,77 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku tega roka do plačila.
Proti sklepu se pritožuje tožnica. V pravočasnih pritožbah z dne 12.11.2008 in 14.11.2008 navaja, da izpodbijani sklep ne rešuje stanja dostopnosti do njene nepremičnine, ko ji uporabo nujne poti, ki vodi do njene nepremičnine, preprečuje toženec. Pravica uporabe izhaja iz neugasle dolžnosti vsakokratnega lastnika poti, da omogoči dostop do njene nepremičnine. Nadalje tožnica opozarja, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na relevantnem in edinem dejstvu, ki pa ga ponazarja lažni dokument pod prilogo B2 v spisu, ki je bil pridobljen s prevaro. Nadomešča ga izpodbojna resnična izjava najemnikov, ki izraža njihovo prizadetost in so pripravljeni pričati na sodišču. Navaja, da je pomemben dokaz tudi policijski zapisnik o kavzalnih pričanjih, brez katerih je kakršenkoli sklep le iluzija. Zahteva, da sodišče temeljito presodi ta dva ključna dokaza, pri tem navaja, da je policijski zapisnik v fazi pridobivanja na viški policijski postaji. Tožeča stranka še opozarja, da sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla. Pojasnjuje, da gre v obravnavanem primeru za pot, ki je že nujna pot, ki pa je ne more uporabljati, ker ji to prepoveduje toženec. Gre za motenje že ustanovljene stvarne pravice, služnostne pravice, torej pravice uporabe toženčeve poti. Zavrača tudi vsakršno plačilo pravdnih stroškov toženca.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08, v nadaljevanju ZPP).
Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti, znotraj katerega v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica posredna posestnica, ker je svojo nepremičnino (dvorišče z gospodarskim poslopjem, v izmeri 196 m2, parc. št. 401/4, k.o. ...) izročila v neposredno posest najemniku, družbi H..., d. o. o., na podlagi najemne pogodbe z dne 5. 4. 2008. Pravilno je sicer materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da uživa posredni posestnik posestno varstvo, če je s strani tretje osebe protipravno motena ali proti njegovi volji odvzeta posest neposrednemu posestniku. Vendar pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec neposrednega posestnika pri uporabi najetega skladišča ni oviral, torej da ta posestnik ni bil moten proti svoji volji, v nasprotju z razlogi glede vsebine dopisa najemnika z dne 29. 8. 2008, naslovljenega na tožnico, iz katerega je razbrati, da je neposredni posestnik odpovedal pogodbeno najemno razmerje s tožnico, ker mu je bil s strani toženca onemogočen dostop do najemnih prostorov, saj so bila dvoriščna vrata vselej zaklenjena, ko bi morala biti odprta za nemoten dostop. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da listina A 29 v spisu ni podpisana, zaradi česar njene vsebine ni mogoče upoštevati, pri čemer je spregledalo, da je listina A 31 z isto vsebino podpisana in izkazuje, da je bil najemnik (neposredni posestnik) oviran pri uporabi sporne poti. Ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju motilnega dejanja zgolj na podlagi potrdila z dne 12. 6. 2008 (priloga B2), brez upoštevanja vsebine podpisane listine v prilogi A 31 z dne 29. 8. 2008, ki izkazuje, da je neposredni posestnik bil moten pri izvrševanju posesti poti, nasprotuje temu, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami.
Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica zgolj posredna posestnica, v nasprotju z vsebino dokaza v spisu, ki ga je predložila tožnica in na katerega se je sodišče pri svoji odločitvi oprlo. Iz najemne pogodbe z dne 5. 4. 2008 namreč izhaja, da je tožnica oddala v najem, torej izročila v neposredno posest najemniku le del gospodarskega objekta in ne celo nepremičnino, kar bi, glede na tožbene trditve, da sta sporno pot (parc. št. 401/1 in 401/4, k.o. ...), ki je last toženca, vodi pa do tožničine nepremičnine parc. št. 401/4, k.o. ..., do motilnega dejanja uporabljala tožnica in njeni najemniki, kazalo na obstoj soposesti in sporne poti. Kot soposestnica, ki ima dejansko oblast nad stvarjo (je torej neposredna soposestnica), pa je tožnica upravičena do posestnega varstva proti tretjemu, ki moti posest (poti).
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo sklep zaradi motenja posesti in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev in ob upoštevanju pravil trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP) ponovno odločiti.
Glede na vsebino vlog tožnice oziroma njenega pooblaščenca, ki očitno nima potrebnega pravnega znanja, velja opozoriti na določbo 283. člena ZPP in v njej predvideno možnost, da sodnik stranko opozori, naj si vzame kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika).