Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 4629/2008

ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.4629.2008 Civilni oddelek

posestno varstvo motenje posesti posredni posestnik neposredni posestnik najemnik soposest poti upravičenje do posestnega varstva
Višje sodišče v Ljubljani
25. februar 2009

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za sprostitev poti, ki jo je toženec zaklenil. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da tožnica ni neposredna posestnica, in da je bila motena pri uporabi nujne poti. Sodišče je odločilo, da mora sodišče prve stopnje ponovno presoditi zadevo ob upoštevanju pravil trditvenega in dokaznega bremena.
  • Posestno varstvo posrednega posestnikaAli posredni posestnik uživa posestno varstvo, če je protipravno moten ali mu je odvzeta posest neposrednega posestnika?
  • Upravičenost soposestnika do posestnega varstvaAli je soposestnik upravičen do posestnega varstva proti tretji osebi, ki moti posest poti?
  • Motenje posestiKako sodišče obravnava motenje posesti in dostop do nepremičnine?
  • Bistvene kršitve pravdnega postopkaKakšne so posledice bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pri odločanju sodišča?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Posredni posestnik uživa posestno varstvo, če je s strani tretje osebe protipravno motena ali proti njegovi volji odvzeta posest neposrednemu posestniku.

Soposestnik je upravičena do posestnega varstva proti tretjemu, ki moti posest poti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da toženec, domnevni lastnik parcele št. 401/1, k.o. ..., poti v izmeri 286 m2, pot z vratno zaporo sprosti, odpre za vsakokratne tožničine potrebe in pravice ter prepove tožencu motenje nujne poti in naloži, da mora vrata takoj odpreti in sprostiti (podrobnejša vsebina razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa). Tožnici je naložilo, naj tožencu povrne pravdne stroške v znesku 536,77 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku tega roka do plačila.

Proti sklepu se pritožuje tožnica. V pravočasnih pritožbah z dne 12.11.2008 in 14.11.2008 navaja, da izpodbijani sklep ne rešuje stanja dostopnosti do njene nepremičnine, ko ji uporabo nujne poti, ki vodi do njene nepremičnine, preprečuje toženec. Pravica uporabe izhaja iz neugasle dolžnosti vsakokratnega lastnika poti, da omogoči dostop do njene nepremičnine. Nadalje tožnica opozarja, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na relevantnem in edinem dejstvu, ki pa ga ponazarja lažni dokument pod prilogo B2 v spisu, ki je bil pridobljen s prevaro. Nadomešča ga izpodbojna resnična izjava najemnikov, ki izraža njihovo prizadetost in so pripravljeni pričati na sodišču. Navaja, da je pomemben dokaz tudi policijski zapisnik o kavzalnih pričanjih, brez katerih je kakršenkoli sklep le iluzija. Zahteva, da sodišče temeljito presodi ta dva ključna dokaza, pri tem navaja, da je policijski zapisnik v fazi pridobivanja na viški policijski postaji. Tožeča stranka še opozarja, da sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla. Pojasnjuje, da gre v obravnavanem primeru za pot, ki je že nujna pot, ki pa je ne more uporabljati, ker ji to prepoveduje toženec. Gre za motenje že ustanovljene stvarne pravice, služnostne pravice, torej pravice uporabe toženčeve poti. Zavrača tudi vsakršno plačilo pravdnih stroškov toženca.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08, v nadaljevanju ZPP).

Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti, znotraj katerega v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica posredna posestnica, ker je svojo nepremičnino (dvorišče z gospodarskim poslopjem, v izmeri 196 m2, parc. št. 401/4, k.o. ...) izročila v neposredno posest najemniku, družbi H..., d. o. o., na podlagi najemne pogodbe z dne 5. 4. 2008. Pravilno je sicer materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da uživa posredni posestnik posestno varstvo, če je s strani tretje osebe protipravno motena ali proti njegovi volji odvzeta posest neposrednemu posestniku. Vendar pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec neposrednega posestnika pri uporabi najetega skladišča ni oviral, torej da ta posestnik ni bil moten proti svoji volji, v nasprotju z razlogi glede vsebine dopisa najemnika z dne 29. 8. 2008, naslovljenega na tožnico, iz katerega je razbrati, da je neposredni posestnik odpovedal pogodbeno najemno razmerje s tožnico, ker mu je bil s strani toženca onemogočen dostop do najemnih prostorov, saj so bila dvoriščna vrata vselej zaklenjena, ko bi morala biti odprta za nemoten dostop. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da listina A 29 v spisu ni podpisana, zaradi česar njene vsebine ni mogoče upoštevati, pri čemer je spregledalo, da je listina A 31 z isto vsebino podpisana in izkazuje, da je bil najemnik (neposredni posestnik) oviran pri uporabi sporne poti. Ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju motilnega dejanja zgolj na podlagi potrdila z dne 12. 6. 2008 (priloga B2), brez upoštevanja vsebine podpisane listine v prilogi A 31 z dne 29. 8. 2008, ki izkazuje, da je neposredni posestnik bil moten pri izvrševanju posesti poti, nasprotuje temu, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami.

Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica zgolj posredna posestnica, v nasprotju z vsebino dokaza v spisu, ki ga je predložila tožnica in na katerega se je sodišče pri svoji odločitvi oprlo. Iz najemne pogodbe z dne 5. 4. 2008 namreč izhaja, da je tožnica oddala v najem, torej izročila v neposredno posest najemniku le del gospodarskega objekta in ne celo nepremičnino, kar bi, glede na tožbene trditve, da sta sporno pot (parc. št. 401/1 in 401/4, k.o. ...), ki je last toženca, vodi pa do tožničine nepremičnine parc. št. 401/4, k.o. ..., do motilnega dejanja uporabljala tožnica in njeni najemniki, kazalo na obstoj soposesti in sporne poti. Kot soposestnica, ki ima dejansko oblast nad stvarjo (je torej neposredna soposestnica), pa je tožnica upravičena do posestnega varstva proti tretjemu, ki moti posest (poti).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo sklep zaradi motenja posesti in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev in ob upoštevanju pravil trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP) ponovno odločiti.

Glede na vsebino vlog tožnice oziroma njenega pooblaščenca, ki očitno nima potrebnega pravnega znanja, velja opozoriti na določbo 283. člena ZPP in v njej predvideno možnost, da sodnik stranko opozori, naj si vzame kvalificiranega pooblaščenca (odvetnika).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia