Jedro

Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 16. 9. 2012 do 29. 3. 2013 na neto osnovo 4.300,80 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, pod izvršbo (I. točka izreka), da je dolžna tožniku plačati znesek 5.352,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2016 dalje do plačila, v roku 8 dni (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 1.374,45 EUR, in sicer v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v I. točki izreka spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnik zahteva obračun bruto zneska odškodnine in od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, zgolj podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov postopka. Skladno z določili 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji) se prispevki, davki in druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo plače pripadnika v času opravljanja vojaške službe obračunajo na podlagi plače, ki bi jo tožnica prejemala, če bi opravljala delo v Sloveniji, to je plače, ki jo tožena stranka izplačuje tožniku na podlagi njegove pogodbe o zaposlitvi za delo na formacijski dolžnosti, ko svoje delo opravlja v domovini. Po mnenju tožene stranke je zato odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako je po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili stranki ter po zaslišanju tožnika in prič A.A., B.B. in C.C., ugotovilo, da je tožnik opravljal delo v mirovni operaciji "KFOR" Kosovo od 16. 9. 2012 do 29. 3. 2013, njegova mesečna plača v obdobju, ko je bil napoten na misijo pa je znašala 3.898,45 EUR. Tožnik je bil upravičen do 24 dni tedenskega počitka in je bil v času od 8. 12. 2012 do 28. 12. 2012 na izrabi posebnega dopusta v Sloveniji. Pravico do tedenskega počitka za vse delavce določa 156. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.), in sicer, da ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 27 neprekinjenih dni. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in naslednji) v 97.f členu določa, da ima delavec v obdobju 7 zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Prav tako Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določa, da pripadniku stalne sestave v času opravljanja nalog v tujini pripada 1 dan tedenskega počitka, ki ga lahko izkoristi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče tožniku priznati le neto znesek, ne pa obračun bruto zneska odškodnine ter od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, kar izhaja tudi iz enotne sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča (npr. v zadevah opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014). Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Ker Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah, 1. alineja 2. odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba, Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji) na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva.

8. Dolžnost plačila prispevkov in davkov izhaja iz določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/1996 in naslednji) in Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 13/2011 in naslednji). Plačilo za delo opravljeno na prosti dan je prejemek iz delovnega razmerja in ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tudi po 1. odstavku 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2002 in naslednji) in 3. odstavku 2. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost plačajo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, torej tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako je tožena stranka dolžna obračunati prispevke in akontacijo dohodnine in nato odvesti akontacijo dohodnine in prispevke. Plača v Republiki Sloveniji torej služi le kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 1189/2012, Pdp 1587/2014, Pdp 1085/2016 in Pdp 26/2017. Pritožbeno sodišče navaja, da je Vrhovno sodišče RS v primerljivi zadevi VIII DoR 86/2015-7 z dne 10. 12. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožena stranka v okoliščinah tega primera tožeči stranki zagotovila ustrezen počitek. Vrhovno sodišče RS je o tem odločalo v zadevi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 in revizijo zavrnilo. Prav tako Vrhovno sodišče RS v primerljivi zadevi opr. št. VIII DoR 17/2016-6 z dne 6. 4. 2016 ni dopustilo revizije.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, za kar je imelo pravno podlago v določbah 353. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (1. odstavek 154. člena ZPP), tožnik pa iz razloga, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora (1. odstavek 155. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP.