Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 243/2010

ECLI:SI:UPRS:2011:III.U.243.2010 Upravni oddelek

priključek nameravane gradnje na javno pot soglasje upravljalca javne poti pravna podlaga izdaje soglasja napačna uporaba materialnega prava izrek upravne odločbe
Upravno sodišče
9. junij 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Javna pot že po definiciji ni izpolnjevala pogojev po Pravilniku o projektiranju cest, zato v tej zadevi (priključitve na javno pot) njegove določbe niso mogle biti pravna podlaga odločanja.

Izrek je najpomembnejši sestavni del odločbe, glede na to, da postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, narava soglasja, ki se (ne) izdaja, pa je bistveni element predmeta tega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Sežana, št. 351-8/2010-2 z dne 16. 2. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega upravnega spora, odmerjene na 420,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe brez obresti, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

Občinska uprava Občine Sežana je z izpodbijano odločbo tožnici kot investitorki, zavrnila izdajo soglasja za priključitev za novogradnjo stanovanjskega objekta na parc. št. 2810/4 k.o. A. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica dne 8. 1. 2010 vložila zahtevo za izdajo soglasja za priključitev, ki jo je dne 4. 2. 2010 dopolnila. Po določbi 49.c člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 s spremembami, v nadaljevanju ZGO-1) je varovalni pas gospodarske javne infrastrukture določen s posebnimi predpisi, ki predpisujejo tudi obvezno pridobitev soglasja. Po Odloku o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 102/99) je gradnja objektov v varovalnem pasu občinske ceste dovoljena le s soglasjem upravljalca ceste, pri čemer se za stanovanjske objekte na območjih, urejenih s prostorskim izvedbenim aktom, zahteva odmik 5 m od roba cestišča. Nadalje se tožena stranka sklicuje na določbo 4. odstavka 49.b člena ZGO-1 po kateri, v primeru, da se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne infrastrukture, investitorju v zvezi s priključitvijo objekta ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak od upravljalcev gospodarske javne infrastrukture, pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobi soglasje za priključitev. V skladu s 5. odstavkom 50. člena ZGO-1 se v primeru, da soglasodajalec ugotovi, da gradnja po predpisih ni dopustna ali mogoča, vloga za izdajo projektnih pogojev, šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja. Obravnavana lokacija leži na območju, ki ga urejata Odlok o podrobnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 82/02 in 86/02) in Odlok o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in 86/02). V skladu z njunimi določbami mora biti širina individualnega dovoza do stanovanjskega objekta minimalno 2,50 m. Pri javnih poteh pa mora biti zagotovljena pretočnost prometa komunalnih vozil, obračališča za smetarska in druga gospodarska vozila ter omogočeno strojno čiščenje javnih površin. Po Pravilniku o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06) je za maloprometne ceste zahtevan tipski prečni profil ceste dimenzije najmanj 5m (širina vozišča 3,50 m in bankini širine 2 x 0,75 m). Iz grafičnih prilog projektne dokumentacije je razvidno, da bi priključitev nameravane gradnje na javno pot potekala po parc. št. 2810/5, 2722/120, 2722/119, 2722/112 in 2722/28, vse k.o. A. Po katastrskem načrtu znaša povprečna širina vozišča ceste, ki je v naravi makadamska cesta, okrog 3 m, na določenem delu (parceli št. 2722/113 in 2722/119 k.o. A.) pa manj kot 2 m. Ker v konkretnem primeru niso izpolnjeni temeljni pogoji oziroma zahteve podzakonskih predpisov, predvsem glede dostopnosti in pretočnosti prometa, priključitev nameravane gradnje na javno pot št. ... ni mogoča in zato tudi ni mogoča nameravana gradnja. Tožena stranka je na podlagi vsega navedenega odločila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe in sicer v skrajšanem ugotovitvenem postopku, na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je stranka navedla oziroma predložila v svoji zahtevi ter na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Župan Občine Sežana zavrnil z odločbo, št. 351-8/2010-5 z dne 20. 4. 2010. V njeni obrazložitvi smiselno povzema dejansko in pravno podlago izpodbijane odločbe in navaja, da (pri)tožnica vloge ni dopolnila kot je to od nje zahteval prvostopni organ. V zvezi z njeno navedbo, da ji je tožena stranka ob enaki pravni in dejanski podlagi že izdala dve soglasji za priključitev na isto javno pot (za nameravano gradnjo na drugih parcelah), pa drugostopni organ odgovarja, da se v tem pritožbenem postopku zakonitost odločb, na kateri se sklicuje (pri)tožnica, ne preverja.

Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato jo izpodbija s tožbo, iz razlogov napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. S toženo stranko se strinja, da je pravna podlaga izdaje soglasja za priključitev nameravane gradnje na parc. št. 2810/4 k.o. A. na javno pot ..., določba 4. odstavka 49.b člena ZGO-1. Upoštevaje, da je za izdajo soglasja pristojen upravljalec gospodarske javne infrastrukture, v konkretnem primeru tožena stranka, tehnične pogoje za izdajo soglasja določajo njeni predpisi. Izpodbijano odločbo je zato nepravilno oprla na določbe Pravilnika o projektiranju cest, saj so pravna podlaga te zadeve določbe Odloka o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana. Ta v 2. odstavku 39. člena določa, da mora znašati širina dovoza do stanovanjskega objekta najmanj 2,5 m, čemur je v konkretnem primeru zadoščeno. Nepravilna je namreč ugotovitev tožene stranke, da znaša širina vozišča sporne poti v določenem delu pod 2 m, saj je njena širina po celotni dolžini 3 m. V tej širini je bila pot tudi odmerjena in zakoličena v letu 2006. V postopku odmere je sodelovala tudi tožena stranka, ki je, zaradi ureditve dostopa iz obstoječe javne poti do parcel, na katerih je predvidena gradnja, nepremičnine kupila tudi od tožnice. Če se katastrski podatki, na katere se sklicuje tožena stranka, ne ujemajo s stanjem v naravi, tožnica ne more trpeti škodljivih posledic. V postopku tudi ni bil opravljen ogled, s katerim bi tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje. Nadalje tožnica prereka ugotovitev tožene stranke, da v konkretnem primeru ni zagotovljena pretočnost komunalnih vozil. Sporna pot je namreč na odseku poti v dolžini 40 m, na parc. št. 2722/113 in 2722/119 k.o. A., ki sta v lasti tožene stranke, široka 3 m, v nadaljevanju pa se razširi na širino 5 m z obračališčem, kar je razvidno iz načrta predvidene zamenjave zemljišč z dne 22. 4. 2010. Da sporna pot izpolnjuje vse tehnične normative za priključitev na javno cesto izhaja tudi iz soglasij, ki jih je tožena stranka dne 19. 2. 2009 in dne 24. 8. 2009 izdala za priključitev gradenj v istem kompleksu novogradenj na isto javno pot. Nadalje tožnica še navaja, da sta odločbi obeh stopenj neustrezno obrazloženi in se ju zaradi tega ne da preizkusiti. Upravna organa navajata, da mora biti prečni profil ceste najmanj 5 m, obenem pa, da mora biti 2,5 m. Iz odločb tudi ne izhaja, na katerem delu sporna dostopna pot ne izpolnjuje pogojev pretočnosti prometa komunalnih vozil. Meni, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev zahtevanega soglasja, kar izhaja iz projektne dokumentacije in ostalih prilog vloge, pa tudi dejansko stanje v naravi ustreza tehničnim pogojem, ki so predpisani za izdajo soglasja. Na podlagi vsega navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Glede uporabljene pravne podlage navaja, da je pri ugotavljanju izpolnjevanja tehničnih pogojev za gradnjo cest dolžna upoštevati določbe Zakona o javnih cestah in na njegovi podlagi sprejete podzakonske predpise in predpise, ki jih je sprejela sama, saj Odlok o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana, določil o tehničnih značilnostih cest ne vsebuje. Pri izdaji izpodbijane odločbe je bila tako uporabljena določba Pravilnika o projektiranju cest, ki določa tipski profil ceste, ki znaša 5 m. Širina 2,5 m po Odloku o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana, pa je najmanjša možna širina individualnega dovoza do stanovanjskega objekta, to je dovoza od objekta do mesta priključitve na cesto. Ne glede na navedeno pa je pot še vedno preozka, saj je na najožjem delu ožja od 2 m, kar je javni uslužbenec ugotovil na ogledu, pred izdajo izpodbijane odločbe. Takšna širina poti ne zagotavlja ustrezne pretočnosti prometa komunalnih, gospodarskih, gasilnih, reševalnih in podobnih vozil. Sporna pot vodi do parcel, na katerih se nahajajo pretežno vinogradi in temu je primerna tudi njena uporaba. Parcele št. 2810/8, 2810/9 in 2810/10, vse k.o. A., so že oblikovane v gradbene parcele, katerih povprečna površina je 690 m². Glede na to, da meri parcela št. 2810/12 k.o. A. 8357 m², bi bilo po enakih merilih, po katerih so bile oblikovane predhodne tri parcele, možno oblikovati še dvanajst gradbenih parcel. Sedanja katastrska širina poti, ob tolikšnem povečanju, varnega prometa ne more zagotoviti, pri čemer tožena stranka še poudarja, da je del poti speljan po parceli št. 2722/118 k.o. A., ki je v lasti fizične osebe. Nadalje navaja, da so pri parcelah št. 2722/28, 2722/112, 2722/113, 2722/119 in 2722/120, vse k.o. A., res potekali postopki urejanja meje, ki pa se niso uspešno zaključili.

Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 13. 9. 2010 prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in ponovno navaja, da je potrebno v tej zadevi kot pravno podlago uporabiti določbo 2. odstavka 39. člena Odloka o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana, ki določa, da mora znašati širina dovoza do stanovanjskega objekta 2,5 m. Nepomembne za predmetni postopek so navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo v zvezi z morebitno parcelacijo parcele št. 2810/12 k.o. A., saj je potrebno upoštevati zgolj trenutno stanje prometa in okoliščine, ki zadevajo konkretni objekt, ki ga tožnica želi priključiti na javno pot. Mejni postopki, ki se tičejo sporne poti, so pravnomočno zaključeni. Kljub temu, da obstoječa sporna pot v širini 3 m izpolnjuje tehnične pogoje za izdajo soglasja za priključitev, je tožnica sprožila postopke za razširitev poti do širine 5 m, ki jih v nadaljevanju pripravljalne vloge opisuje.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 26. 10. 2010 prereka tožničine navedbe v njeni pripravljalni vlogi in navaja okoliščine, iz katerih je razvidno, da namerava tožnica na tem območju graditi več stanovanjskih hiš in ne samo objekta, ki se tiče tega upravnega spora.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je predmet te zadeve (ne)izdaja soglasja, tožnici kot investitorki, za priključitev nameravane gradnje na parceli št. 2810/4 k.o. A., na javno pot št. ... Iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da se tožnici zavrača izdaja soglasja za priključitev na javno pot, kar po presoji sodišča ni skladno z določbo 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), po kateri se o predmetu postopka odloči v izreku. Izrek je namreč najpomembnejši sestavni del odločbe, glede na to, da postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, narava soglasja, ki se (ne) izdaja, pa je bistveni element predmeta tega postopka.

Tožnica je vlogo za izdajo soglasja za priključitev nameravane gradnje na javno pot vložila na podlagi določbe 4. odstavka 49.b člena ZGO-1, po kateri mora investitor nameravane gradnje, ki se bo priključila na objekte gospodarske javne infrastrukture, pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, od upravljalcev gospodarske javne infrastrukture pridobiti soglasje za priključitev. Iz predloga za izdajo soglasja izhaja, da naj bi priključitev na javno pot potekala preko parcel št. 2810/4, 2810/5, 2722/120, 2722/119, 2722/112 in 2722/28, vse k.o. A., in ne direktno iz parcele, na kateri je predvidena nameravana gradnja. Iz navedenega je mogoče sklepati, da na naštetih parcelah (še) ni kategorizirana javna pot, ni pa tožnica v predlogu izkazala oziroma tožena stranka v postopku primarno ugotovila, ali ima tožnica sploh pravico do prehoda do javne poti preko naštetih parcel. V izpodbijani odločbi je tožena stranka zaključila, da je na naštetih parcelah makadamska pot. Na podlagi podatkov katastrskega načrta je nadalje ugotovila, da je njena povprečna širina približno 3 m, na posameznem delu (parceli št. 2722/113 in 2722/119 k.o. A.) pa pod 2 m. Ker je bil po tedaj veljavnem Pravilniku o projektiranju cest, za maloprometne ceste zahtevan tipski prečni profil ceste dimenzije najmanj 5m (širina vozišča 3,50 m in bankini širine 2 x 0,75 m), je izdajo soglasja zavrnila. Tožena stranka je po presoji sodišča v tem delu nepravilno uporabila materialno pravo. V zadevi ni sporno, da se v njej odloča o priključitvi nameravane gradnje na javno pot. Za javne poti pa Pravilnik o projektiranju cest, vključno z njegovim 39. členom, na katerega je tožena stranka smiselno oprla izpodbijano odločbo, ni veljal. Javna pot je namreč po določbi 14. točke 1. odstavka 14. člena v zvezi z določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06-UPB1 s spremembami, ZJC) tista občinska cesta, ki ne izpolnjuje v Pravilniku o projektiranju cest določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu. Javna pot torej že po definiciji ni izpolnjevala pogojev po Pravilniku o projektiranju cest, zato v tej zadevi (priključitve na javno pot) njegove določbe niso mogle biti pravna podlaga odločanja. Priključitev dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste ureja 40. člen Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 102/99), po katerem se v soglasju za priključitev določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo (1. odstavek 40. člena).

Pravna podlaga zadeve pa ne more biti niti 49. člen Odloka o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v Občini Sežana, na katerega se v zvezi s pretočnostjo prometa sklicuje tožena stranka. Ta določa, da je potrebno javne poti načrtovati tako, da je (med drugim) omogočeno strojno čiščenje javnih površin, strojno čiščenje v zimskem času, pluženje in posipavanje, zagotovljena mora biti pretočnost prometa komunalnih vozil, morebitne slepe ulice pa morajo imeti dovolj velika obračališča za smetarska vozila in vozila s priključki za zimsko službo. Predmet te zadeve namreč ni načrtovanje ali gradnja javne poti, pač pa odločanje o priključitvi nameravane gradnje na že obstoječo in kategorizirano javno pot št. ... (Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Sežana – Uradni list RS, št. 9/01).

Ker je tožena stranka pri odločanju o izdaji soglasja za priključitev nameravane gradnje na javno pot uporabila napačno materialno pravo in posledično nepravilno ugotovila dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Tožena stranka bo tako morala ponovno odločiti (3. odstavek 64. člena ZUS-1) o tožničini vlogi tako, da bo uporabila pravno podlago, ki ureja izdajo soglasja za priključitev nameravane gradnje na javno pot ter na tej podlagi, v kolikor je tožničina vloga popolna, ustrezno ugotovila dejansko stanje, tudi z opravo ogleda, če se bo v nadaljnjem postopku, glede na zakonske in podzakonske določbe, kot bistvena okoliščina izkazala širina sporne poti. Tožena stranka bo morala izrek odločbe oblikovati skladno z določbo 213. člena ZUP in odločbo tudi ustrezno obrazložiti (214. člen ZUP) tako, da bo navedla tudi določbe predpisov (in ne samo predpise), na katere bo odločitev oprla. Zaradi načela enakosti se bo morala v ponovljenem postopku opredeliti tudi do dejstva, da je soglasji za priključitev na predmetno javno pot, za drugi nameravani gradnji, v bistveno podobnih okoliščinah, dne 19. 2. 2009 in dne 24. 8. 2009 že izdala. Sodišče še dodaja, da ima tožnica prav, ko v pripravljalni vlogi navaja, da je treba odločitev v tej zadevi sprejeti na podlagi dejstev, ki se tičejo priključitve konkretne nameravane gradnje na javno pot, ne glede na bodoča negotova dejstva v zvezi z morebitno parcelacijo parcele št. 2810/12 k.o. A. in morebitno gradnjo večjega števila objektov.

Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi določbe 1. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na nejavni seji.

K točki 2 izreka: Tako tožnica v tožbi kot tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo sta sodišču predlagali, da nasprotni stranki naloži v plačilo stroške tega upravnega spora. Za ugoditev predlogu tožene stranke sodišče nima podlage v določbah 25. člena ZUS-1, predlogu tožnice pa je ugodilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in višino stroškov odmerilo v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) tako, da je tožnici, ki jo zastopa odvetnik, v tej zadevi, ki je bila rešena na seji, priznalo 350,00 EUR in 20 % DDV. Toženi stranki je določilo 15 dnevni rok izpolnitve obveznosti na podlagi 2. odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, prvi dan po preteku tega roka pa začnejo teči tudi zakonske zamudne obresti. Sodna taksa, ki jo je tožnica plačala za postopek pred sodiščem prve stopnje (Tar. št. 6111 – 148,00 EUR), pa ji bo na podlagi določb (c točka opombe 6.1) Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10, ZST-1), vrnjena po uradni dolžnosti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia