Jedro

Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžniku unovčiti dve lastni menici in prepovedjo dolžnikovim dolžnikom (N. d.d., R. d.d. in B. d.d.), izplačati znesek 42.148,80 EUR po dveh lastnih menicah v korist dolžnika.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo v celoti ugodi, dolžniku pa naloži stroške postopka na prvi in drugi stopnji s pripadajočimi obrestmi v osmih dneh.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je v tej zadevi predlagal izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. V skladu s prvim odstavkom 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in enega od nadaljnjih pogojev, določenih v drugem odstavku istega člena. V tej zadevi je upnik predlagal, da se dolžniku prepove unovčiti, dolžnikovim dolžnikom - bankam, pa v korist dolžnika izplačati znesek 42.148,80 EUR po dveh lastnih bianco menicah.

5. Upnik kot naročnik (in trasant menice) in dolžnik kot izvajalec (in remitent menice) sta 27. 9. 2012 sklenila Pogodbo o izvedbi del za izvedbo objekta A in objekta B potniškega terminala L (priloga A2 spisa, v nadaljevanju: Pogodba), skladno s katero je upnik v zavarovanje plačil v dogovorjenih rokih dolžniku izročil tri bianco podpisane menice z menično izjavo za izpolnitev in unovčitev menic. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetnost, da terjatev obstoji oziroma da mu bo nastala, izkazoval s trditvami, da je dolžnik s tem, ko je že unovčil eno od menic, čeprav svojih pogodbenih obveznosti še ni izpolnil, zlorabil menico kot instrument zavarovanja. Upoštevajoč trditve upnika in predložene listinske dokaze je sodišče prve stopnje ocenilo, da upnik verjetnosti obstoja svoje terjatve ni izkazal. 6. V pritožbi upnik stališču sodišča prve stopnje, da naj bi dolžnik menico unovčil v skladu s Pogodbo, nasprotuje iz razloga, da gre nesporno za posel iz javnega naročila in je zato treba spoštovati kogentna določila Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), še posebej 71. člen, ki v osmem odstavku določa, da so neposredna plačila podizvajalcem obvezna, zaradi česar je plačnik del, izvedenih s strani dolžnika, Republika Slovenija. Navaja, da ima dolžnik dvojno zavarovanje plačila: menice, ki mu jih je izročil upnik in zakonsko obvezo, da mu Republika Slovenija plačuje izvedeno delo kot podizvajalcu. Vendar, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, medsebojne obveznosti (torej tudi z menicami zavarovane obveznosti upnika), izhajajo iz predložene Pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato verjetnost obstoja upnikove terjatve pravilno presojalo na podlagi priložene Pogodbe in na tej podlagi tudi pravilno ugotovilo, da so zneski, dogovorjeni v predmetni Pogodbi po časovnem načrtu, za katere je dolžnik menico unovčil, že zapadli v plačilo. Neutemeljeno pa pri tem pritožba zaključuje, da se je sodišče postavilo na stališče, da je dolžnik upravičen terjati celotno plačilo, ne glede na to, da dela, ki so predmet pogodbe na objektu A, sploh še niso bila izvedena, kaj šele začeta. Dolžnik je namreč unovčil menico za naslednje zneske: 7.600,00 EUR, ki predstavljajo 10% plačila za objekt B, za zadržanje katerega, kot navaja že sodišče prve stopnje, v Pogodbi ni podlage, upnik pa ni trdil, da dela ne bi bila zaključena, niti tega v pritožbi ne izpodbija, dvakrat 2.850,00 EUR, kar predstavlja 10% zadržanji prvih dveh plačil na objektu A, za kateri dolžnik prav tako ni prejel plačila s strani naročnika, in 28.500,00 EUR za dne 27. 12. 2012 zapadli znesek, za katerega je bilo, kot prav tako izhaja iz Pogodbe, plačilo dogovorjeno pred predvidenim zaključkom del (28. 2. 2013). Pri tem upnik utemeljenosti zadržanja 10% zneskov po preteklih situacijah, do katerega naj bi bil naročnik (Republika Slovenija) upravičen, ni z ničemer izkazal, saj pogodbe, ki naj bi jo sklenil s svojim naročnikom, ni priložil. Zato ni utemeljeno ne pritožbeno sklicevanje na kogentne določbe ZJN-2, ne pritožbeni očitek, da je sodišče povsem zanemarilo pozicijo dolžnika kot nominiranega podizvajalca, ampak se je sklicevalo le na dogovor strank. Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.

7. Upnik se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni verjetno izkazal ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ (torej nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena ali, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku). Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe v zvezi z nevarnostjo, da mu bo nastala težko nadomestljiva škoda, navedel, da je dolžnik upnika obvestil, da prekinja dela po pogodbi in pogodbenih del ne bo izvedel do konca. V zvezi s tem gre sicer pravilnim in izčrpno obrazloženim razlogom sodišča prve stopnje dodati le še, da izdana začasna odredba s prepovedjo unovčitve menic upnika pred škodo, ki jo je s tem v zvezi uveljavljal - da bo namreč zaradi dolžnikove neizpolnitve pogodbenih obveznosti plačal visoko pogodbeno kazen - ne more zaščititi. Upoštevaje tudi, da so v celoti neizkazane upnikove trditve, da škoda dolžniku ne more nastati že zato, ker bo za celotno opravljeno delo plačan s strani naročnika, je po stališču višjega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

8. Ker pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.