Up-98/01

25. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 25. marca 2002

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1378/00 z dne 24. 10. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 299/97 z dne 21. 4. 2000 in sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 299/97 z dne 16. 5. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila stanovanjska hiša, ki je bila predmet motenjske pravde, v času vložitve tožbe že v celoti porušena in da zato v času vložitve tožbe vrnitev v prejšnje stanje, kakršno je s tožbo zahteval tožnik, ni bila več mogoča. Glede na to je s posebnim sklepom odločilo, da mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške postopka v motenjski pravdi ter da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Pri izdaji sklepa o stroških z dne 21. 4. 2000 je sodišče prve stopnje v izreku sklepa pomotoma zamenjalo toženo in tožečo stranko, zato je moralo s popravnim sklepom z dne 16. 5. 2000 to očitno pomoto odpraviti. Proti sklepu je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo. Pri tem je Višje sodišče še dodalo, da se tožeča stranka ne upira temu, da je bila v času vložitve tožbe hiša že v celoti porušena, temveč navaja le razloge, zaradi katerih za to dejstvo v času vložitve tožbe ni vedela. Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je odločitev Višjega sodišča o stroških postopka v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, kar naj bi predstavljalo kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

Sodišče naj bi bilo po njegovem mnenju odvisno, pristransko, ker je očitno ravnalo v korist nasprotne stranke, ki je na črno rušila hišo, kljub temu da so argumenti tožnika bodli v oči. Sodišče naj bi bilo po mnenju pritožnika v razlogih odločitve celo žaljivo, ko je zapisalo, da [je način pravdanja pritožnika posledica napačnega tolmačenja pravil o dokaznem bremenu[. S tem naj bi mu kršilo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Z napačno odločitvijo o stroških naj bi bila pritožniku kršena tudi pravica do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave), ker naj bi iz nje izhajalo,[da lahko vsakdo ruši hiše vsepovprek[. 2. Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic.

Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnim sredstvom zoper izpodbijana sklepa ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) ter pravice do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati.

3.Ustavni pritožnik zahteva povrnitev stroškov postopka, ki jih je imel s sestavo vloge. Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki v tem primeru niso izkazani. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

4.Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude