Jedro

Zgolj okoliščina, da je bil v postopku izdan oklic neznanim dedičem, odvetnika ne upravičuje do vpogleda v zapuščinski spis D 37/2025, kot to zmotno meni pritožba. Izdan oklic neznanim dedičem namreč odvetniku ne podeljuje pravnega interesa za vpogled v spis. Zaradi neizkazanosti obstoja posamične zadeve, v kateri odvetnik zastopa stranko, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za pridobitev podatkov o premoženju, ki spada v zapuščino, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo A. A., odvetnika v B., za pridobitev podatkov o premoženju, ki spada v zapuščino.

2.Zoper sklep se pritožuje odvetnik A. A. iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Zmotno je stališče sodišča, da pritožnik ni izkazal mandata za zastopanje, saj je v dopisu z dne 23. 1. 2026 izrecno navedel, da zahtevane podatke potrebuje z namenom bodočega iskanja dedičev. Prav tako je zmotno stališče, da ni navedel, za katero svoje ravnanje potrebuje zahtevane podatke. Sodišče je v izpodbijanem sklepu spregledalo bistvo zadeve, in sicer da med pravna opravila, ki jih sme odvetnik opravljati po Zakonu o odvetništvu, vsekakor spada tudi iskanje morebitnih dedičev v zapuščinskih postopkih. Odvetnik ima za to izrecno pooblastilo v 10. členu Zakon o odvetništvu (ZOdv). Sodišče bi pritožniku moralo dopustiti vpogled v zapuščinski spis, saj so tam kot del smrtovnice zapisani podatki, ki jih potrebuje pri nadaljnjem delu - iskanju dedičev. Pritožnik meni, da je njegov pravni interes podan že z izdajo oklica neznanim dedičem. V nadaljevanju pritožba navaja, kakšni so v praksi problemi v primeru zapuščine brez dediča in navaja, da je v tem primeru vloga odvetnika, da si prizadeva najti zapustnikove dediče. Z oklicem neznanim dedičem se zasleduje tudi javni interes, saj premoženje ne more biti brez titularja, ker v našem sistemu ne poznamo ležeče zapuščine. Če se dediči ne najdejo, je titular premoženja država. Zapuščina brez dedičev v trenutku zapustnikove smrti tako preide na državo, ki se dediščini ne more odpovedati. Po mnenju pritožbe je vsebina 10. člena ZOdv takšna, da določa pravice odvetnika ter obveznost državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, da mu podatke brezplačno posredujejo. Gre za izvorno pravico odvetnika, ki mu jo zaradi specifike odvetništva daje zakon ex lege. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa (VS RS sodba RS G 37/2012). Za pridobitev podatkov, ki se nanašajo na obseg zapuščine, niti Zakon o dedovanju niti noben posebni zakon ne določata omejitev v smislu drugega odstavka 10. člena ZOdv, sodišče pa mora presoditi, ali gre za utemeljeno zahtevo ali ne. Vsekakor pa sodišče 10. člena ZOdv ne sme razlagati tako ozko, da problematizira mandat odvetnika za zastopanje. Od koga pa naj bi si pridobil mandat v primeru, ko so dediči neznani? Podatki o obsegu premoženja se nanašajo na že umrlo osebo, glede na oklic neznanim dedičem pa premoženje nima titularja. Interes, da se najdejo dediči III. dednega reda, v takem primeru prevlada nad interesom umrle osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sklepa tako, da se predlogu odvetnika ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po določbi prvega odstavka 10. člena Zakona o odvetništvu1 (ZOdv) je odvetnik upravičen od državnih organov, organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, in sicer tudi brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo, in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (drugi odstavek 10. člena ZOdv). Določba 10. člena ZOdv torej odvetniku podeljuje položaj pooblaščenega uporabnika zbirke osebnih podatkov, kadar je tak položaj potreben, da lahko odvetnik doseže pravno varstvo svoje stranke2. Vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca je treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa, zaradi česar določba 10. člena ZOdv ne predstavlja samostojne materialnopravne podlage za "generalno" pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, temveč je strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi3.

5.Pritožnik v tej zadevi zmotno meni, da je na podlagi 10. člena ZOdv upravičen do vpogleda v zapuščinski spis D 37/2025 in do podatkov o premoženju, ki spada v zapuščino. Njegovo zahtevo je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj je pogoj za posredovanje podatkov v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZOdv to, da odvetnik izkaže, v kateri posamični zadevi potrebuje podatke, česar pa odvetnik ni izkazal niti ni izkazal mandata za zastopanje stranke, katere pravno korist varuje. Zgolj okoliščina, da je bil v postopku izdan oklic neznanim dedičem, odvetnika ne upravičuje do vpogleda v zapuščinski spis D 37/2025, kot to zmotno meni pritožba. Izdan oklic neznanim dedičem namreč odvetniku ne podeljuje pravnega interesa za vpogled v spis. Zaradi neizkazanosti obstoja posamične zadeve, v kateri odvetnik zastopa stranko, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za pridobitev podatkov o premoženju, ki spada v zapuščino, pravilna.

6.Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravno določilo 10. člena ZOdv, je neutemeljen. S tem, ko sodišče ni dovolilo vpogleda v spis odvetniku A. A., ustavna pravica do dedovanja neznanih dedičev v ničemer ni bila prizadeta, saj je bil ravno zaradi njene uresničitve s strani sodišča izdan oklic neznanim dedičem. Delo odvetnika je zastopanje strank, medtem ko iskanje neznanih dedičev sodi v pristojnost sodišča, ki je v ta namen izdalo oklic. Pritožba navaja tudi, da interes dedičev III. dednega reda prevlada nad interesom umrle osebe, na katero se nanašajo podatki, zaradi česar bi sodišče odvetniku A. A. moralo dovoliti vpogled v spis in seznanitev z obsegom zapuščine, vendar pri tem spregleda odločilno okoliščino, da je pogoj za dovolitev in posredovanje podatkov izkaz posamične zadeve, v kateri odvetnik opravlja odvetniško delo, česar pa, kot že prej rečeno, odvetnik ni izkazal (7. in 212. člen ZPP).

7.Obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje položaja zapuščine brez dedičev ter navedbe, ki se nanašajo na postopanje zapuščinskega sodišča v primeru neznanih dedičev, za odločitev v zadevi niso relevantne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Ur. list RS št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami.

2UPRS sodba II U 297/2024, UPRS sodba II U 480/2019.

3UPRS sodba II U 297/2024, VSRS sodba G 37/2012.