Jedro

5. odst. 64. čl. ZIZ določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. V takem primeru seveda ni podana predpostavka, da bi lahko vložnik ugovora kljub zavrnitvi ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo. Upnik ima pravico do pritožbe kljub zavrnitvi ugovora, saj je ta zavrnjen zgolj zaradi njegovega nasprotovanja in ima tretji možnost, da vloži pravdo za nedopustnost izvršbe, česar v primeru, če bi bil ugovor zavrnjen zaradi neutemeljenosti, ne bi imel.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru tretjega, ki ga je vložil dne 30.01.2006 in ga zavrnilo ter vložnika ugovora napotilo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo na ugotovitev, da je izvršba s prodajo nepremičnine, vpisane v vl. št. 2620, k.o. P., s parc. št. 6082/2, nedopustna in tretjemu ob tem naložilo, da upniku povrne 55.580,00 SIT izvršilnih stroškov, v 8-ih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.02.2006 dalje do plačila. Tako je odločilo, ker je izvod pravočasnega in dovoljenega ugovora tretjega v skladu s 3. odst. 64. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vročilo upniku, le-ta pa je ugovoru pravočasno nasprotoval. Odločitev je oprlo na določbo 2. in 3.odst. 65. čl. ZIZ.

Zoper sklep se je upnik pritožil. Izpodbija odločitev v 1. in 2. točki izreka (zavrnitev ugovora tretjega in odločitev o dopustnosti pričetka pravde v 30-ih dneh). Uveljavlja vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da sklep tako spremeni, da se ugovor zavrne kot neutemeljen in v celoti razveljavi izrek v 2. točki (dopustnost sprožitve pravde) ter priglaša pritožbene stroške. Meni, da sodišče prve stopnje ni postopalo skladno z določbo 5. odst. 64. čl. ZIZ, po kateri se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. Tretji je le trdil, da je bil sklep o vpisu lastninske pravice na njegovo ime zavrnjen, torej ni lastnik, stvarnih pravic nima in to je upnik v svojem ugovoru (očitno odgovoru) navajal. Če tretji nima pravic na nepremičnini, ni z verjetnostjo izkazal, da ima na predmetu izvršbe kakršnokoli pravico, ki izvršbo preprečuje in zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zavrniti kot neutemeljen. Tako tudi n.pr. sklep Višjega sodišča v L. opr.št. III Cp 329/2000, ki pravi, da je temeljni pogoj za napotitev tretjega na pravdo po tretjem izkazana verjetnost, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Pa tudi če bi tretji, ki sicer nima nikakršne pravice, imel zatrjevano lastninsko pravico, to ne bi bila ovira za izvršbo, saj je upnik pred tem pridobil zastavno pravico. Sodišče bi torej moralo, ne glede na dejstvo, da upnik ugovoru nasprotuje, presoditi, ali obstojijo osnovne predpostavke, da bi bil ugovor dolžnika lahko utemeljen, v nasprotnem bi moralo šteti, da je neutemeljen. Sklep tudi nima zadostnih razlogov v smislu 5. odst. 64. čl. ZIZ in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14 .tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Trditve tretjega o ničnosti notarskega zapisa pa so neupoštevne, saj je bil sklep o izvršbi v predmetnem izvršilnem postopku izdan na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tretji pa stranka notarskega zapisa ni. Morebitna ničnost notarskega zapisa tudi sicer ne more biti predmet izvršilnega postopka, pač pa pravdnega postopka in za to tretji tudi aktivne legitimacije nima. Sklep je nezakonit, ker je sodišče kršilo določbo 5. odst. 64. čl. ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Po 1. odst. 64. čl. ZIZ je predpostavka ugovora verjetnost pravice, ki preprečuje izvršbo. Po tej določbi namreč le tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Sodišče sicer po 3. odst. citiranega člena izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku v odgovor in ga opozori na pravne posledice iz 1. odst. 65. čl. zakona, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, in v primeru, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne ter v tem primeru vložnik ugovora lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (2. in 3. odst. 65.čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje je, ker je upnik v danem roku izjavil, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrnilo in vložnika ugovora poučilo, da lahko v 30-ih dneh od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Ob tem pa upnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 5. odst. 64. čl. ZIZ. Ta namreč določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. V takem primeru seveda ni podana predpostavka, da bi lahko vložnik ugovora kljub zavrnitvi ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo. Tretji mora namreč ugovor obrazložiti in v njem verjetno izkazati obstoj svoje pravice, sicer sodišče ugovor le zavrne (5. odst. 64. čl. ZIZ). Nadaljnja usoda obrazloženega ugovora, v katerem je pravica tretjega verjetno izkazana, pa je odvisna od ravnanja upnika (1. do 3. odst. 65. čl. ZIZ). Ureditev ugovora po 65. čl. ZIZ torej res prepušča odločitev upniku (sodišče mu ne more ugoditi, tudi če bi bil očitno utemeljen), toda le pod pogoji iz 64. čl. ZIZ. Sodišče prve stopnje je ugovor presodilo le glede na določbo 65. čl. ZIZ, ni pa ocenilo, glede na trditveno in dokazno podlago ugovora, ali je ugovor obrazložen in ali je pravica tretjega verjetno izkazana. Sodišče prve stopnje je torej zmotno presodilo določbe 64. in 65. čl. ZIZ, ni presodilo določbe 2. in 3. odst. 65. čl. ZIZ v povezavi s 5. odst. 64. čl. ZIZ, zato sklep ni pravilen, odločitev je najmanj preuranjena. Upnik ima pravico do pritožbe kljub zavrnitvi ugovora, saj je ta zavrnjen zgolj zaradi njegovega nasprotovanja in ima tretji možnost, da vloži pravdo za nedopustnost izvršbe, česar v primeru, če bi bil ugovor zavrnjen zaradi neutemeljenosti, ne bi imel. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ter bo sodišče prve stopnje moralo v okviru gornjih napotkov presoditi ugovor tretjega in o njem odločiti tudi ob upoštevanju določbe 5. odst. 65. čl. ZIZ. Posledica razveljavitve sklepa je tudi odločitev, da se odločitev o pritožbenih stroških upnika pridrži za končno odločbo.