Jedro

Ker ZIZ posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nepremičnino z ID znakom parcela 618 41 k.o. P.d. (ID) v lasti dolžnice, izročilo upniku kot kupcu le te (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Hkrati je sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica v korist kupca in izbrišejo vpisane pravice in bremena, v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1 (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) ter dolžnikoma naložilo, da se iz prodane nepremičnine izselita v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o izročitvi (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Proti temu sklepu sta dolžnika vložila po vsebini identični pritožbi. V pritožbah grajata izključno odločitev o izselitvi (III. točka izreka sklepa). Določen jima 45 dnevni rok za izpolnitev obveznosti ocenjujeta kot izjemno kratek rok. Izpostavita, da sta brezposelna in brez rednih prihodkov. Zaradi tega je selitev, ki je povezana s stroški in nakupom ali najemom drugega bivalnega prostora, neizvedljiva. Sklep o izročitvi ocenjujeta kot krivičen, saj ni upoštevana premoženjska situacija dolžnikov. Sodišče je z njegovo izdajo kršilo načelo pravičnosti in sorazmernosti, načelo pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter varnosti, načelo enakosti in varstva lastnine. Sklicujeta se na 15. , 21., 34. in 78. člen Ustave ter določbe Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Posebej izpostavljata pravico do doma. Izrecnega pritožbenega predloga ne podajata.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bila odredba o prodaji nepremičnine na javni dražbi izdana po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - novela ZIZ-J (Ur. l. RS št. 53/2014),1 zato se skladno s prehodno določbo 82. člena ZIZ-J uporabljajo določbe tega zakona.

5. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

6. ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), sicer določa 8 dnevni in 15 dnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.

7. V konkretnem primeru se dolžnikoma nalaga izselitev iz prodane nepremičnine, torej nedenarna terjatev, kar pomeni, da je presoja dolžine roka po drugem odstavku 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepuščena sodišču. Tudi iz smiselne uporabe določbe 226. člena ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok izpolnitve obveznosti, izhaja, da sodišče oceni, kaj je primeren rok.

8. Ker ZIZ torej posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.

9. V obravnavani zadevi je sodišče dolžnikoma določilo rok za izselitev 45 dni po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. Odločitev je utemeljilo zgolj z navedbo pravne podlage, in sicer, da sta dolžnika dolžna to storiti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Glede na vse zgoraj obrazloženo, da ZIZ roka ne določa, zato ga mora določiti sodišče na podlagi ocene, kateri rok se šteje za primeren, sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje nima ustrezne obrazložitve o tem odločilnem dejstvu.2 S sprejeto odločitvijo sodišče dolžnikoma nalaga nedenarno obveznost, sestavni element te obveznosti pa je rok izpolnitve. Prvostopenjska odločitev, v kateri sodišče navaja zgolj zakonsko podlago za naložitev nedenarne obveznosti, ne omogoča seznanitve strank in sodišča druge stopnje z razlogi za odločitev o določitvi 45 dnevnega roka, in tudi ne njenega preizkusa, posledično tudi ne možnosti izpodbijanja razlogov s pravnimi sredstvi. Dolžnik v pritožbi ne more argumentirano napadati razlogov, ki jih v sklepu ni, sodišče druge stopnje pa odgovoriti na pritožbeni očitek o prekratkem roku z opredelitvijo do razlogov prvostopenjskega sodišča za sprejeto odločitev.

10. Ker je izpodbijani del sklepa obrazložen tako, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče moralo odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka tako, da bo navedlo razloge za rok, v katerem je dolžnikoma naložilo izselitev. Sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve ni moglo samo odpraviti, saj bi s tem odvzelo stranki pravico do pritožbe.

11. Pritožba zoper sklep o izročitvi zadrži dolžnikovo obveznost izseliti se iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Po določbi četrtega odstavka 192. člena ZIZ namreč sodišče kupcu izroči nepremičnino šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ker je sodišče druge stopnje odločitev o izselitvi razveljavilo in vrnilo v nov postopek, kar preprečuje izročitev nepremičnine kupcu (četrti odstavek 192. člena ZIZ) in nastop pravnomočnosti sklepa o izročitvi tudi v ostalem delu, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi odločitev o izročitvi in vknjižbi lastninske pravice na kupca, to je I. in II. točko izreka sklepa o izročitvi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo tudi o izročitvi nepremičnine kupcu, pri čemer bo moralo presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 192. člena ZIZ ter med drugim navesti tudi razloge za presojo o pravočasnosti plačila kupnine.3

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Zakon se uporablja od 30. 7. 2014. 2 Drugače VSL v sklepu II Ip 2130/2015 z dne 10. 6. 2015. Sodišče meni, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. 3 Glej sklep II Ips 632/2009 z dne 16. 12. 2009.